Opičji kralj, verjetno najbolj znana pekinška operna zgodba, ki je nastala po romanu Potovanje na zahod, je bila zaradi vsebine v obdobju kitajske kulturne revolucije najprej priljubljena, potem pa preganjana.

Opičji kralj, verjetno najbolj znana pekinška operna zgodba, ki je nastala po romanu Potovanje na zahod, je bila zaradi vsebine v obdobju kitajske kulturne revolucije najprej priljubljena, potem pa preganjana

Zgodovina in oblika kitajske opere se zelo razlikujeta od zahodne tradicije, saj tovrstna azijska tradicija velikokrat vključuje tudi akrobacijo, zelo značilno mimiko, glasbene in dramske učinke. Posebne pomene vnašajo tudi barve, različni vzorci in prepoznavni liki, opera pa ima tudi izrazito literarno naravo. Med številnimi različicami in oblikami, med katerimi sta denimo kantonska in sečuanska, se je doslej svetu najpogosteje predstavila pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih ter drugih bitkah, tudi tistih, ki jih posameznik ali junak bije na poti do znanja, modrosti in malodane božanske razsvetljenosti. Tako ni čudno, da je bil od nastanka romana Potovanje na zahod v 16. stoletju, čeprav ima zgodba za nekaj stoletji starejše korenine, med najbolj priljubljenimi Opičji kralj, opera, ki se motivno nanaša prav na omenjeno romaneskno pripoved o potovanju proti Indiji, od koder tovariška karavava, poleg nje zgodbo zazamujejo tako junaški kot božanski, nagajivi, lakomni in drugi raznovrstni liki, želi Kitajski prinesti izvirna budistična besedila ... Zelo verjetno je bil ta primer motiva pekinške opere prenesen tudi v animirani film. Več o opernih obrisih v Podobah Kitajske Mina Grčar, sinologinja, doktorska študentka in asistentka na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani.