Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove.
Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu.
V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Še kako pomembno je, da se v današnjem času spominjamo tistih, ki so nam omogočili današnji svet, predvsem tistih, ki so žal manj znani, a so še kako pomembni!
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove.
Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu.
V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Še kako pomembno je, da se v današnjem času spominjamo tistih, ki so nam omogočili današnji svet, predvsem tistih, ki so žal manj znani, a so še kako pomembni!
Matej Blenkuš je bil vodja projekta Nordijski center Planica, dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja abiroja.
Gledališki in filmski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, letošnji Prešernov nagrajenec, te dni ga lahko doživimo v novi vlogi francoskega politika in revolucionarja Georgesa Jacquesa Dantona v Büchnerjevi igri Dantonova smrt
"Meje, kjer se konča država in kje začne mafija, so zelo zabrisane," gostja oddaje Proti etru Mojca Širok.
Agata Tomažič, publicistka in pisateljica, do nedavnega novinarka kulturne redakcije časopisa Delo ter ena od sourednikov časopisa Pogledi, piše za razne medije, tudi za revijo Outsider in je avtorica treh literarnih del: prvenca kratkoproznih zgodb »Česar ne moreš povedati frizerki«( 2015), potopisa »Zakaj potujete v take dežele«( 2016 ) ter romana »Tik pod nebom« (2017). Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ZRC SAZU je promotorka raziskovalnih rezultatov.
Pascale Delpech, francoska prevajalka, ki je v francoščino prevedla dragoceni literarni opus Danila Kiša, kultnega avtorja židovsko-črnogorskega rodu, ki ga številni literarni teoretiki uvrščajo v družbo največjih evropskih pisateljev Danilo Kiš, ki se je rodil prav na današnji dan 22. februarja 1935, je dobitnik številnih uglednih nagrad za literaturo kot so Ninova nagrada, Andričeva nagrada; prejel je tudi najvišja literarna priznanja v Franciji, Nemčiji, Italiji in ZDA. Mnogi literarni poznavalci in prevajalci ga imajo za nesojenega nobelovca, zato se tudi na vso moč trudijo, pravi Pascale Delpech, da bi njegova dela spoznal najširši krog bralcev
Gosta oddaje Proti etru bosta Nina in Matevž Granda, izdajatelja in urednika revije Outsider.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Mila Turajlić je uspešna beograjska filmska režiserka, avtorica dokumentarnega filma Druga stran vsega, ki je najprej svetovno premiero doživel lani na fesrivalu v Torontu, nato pa zmagal na enem od najbolj prestižnih festivalov dokumentarnega filma, v Amsterdamu.
Tržačan Stojan Kuret, eden najuspešnejših zborovskih dirigentov doma in v svetu je letošnji prejemnik Zlate plakete za življensko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. “Smo ena redkih držav, ki ima uzakonjeno, da mora imeti vsaka osnovna šola najprej otroški zbor in potem še mladinski zbor! In to je naše bogastvo in tega se moramo zavedat!“
Dirigent, dobitnik Zlate plakete za življenjsko delo, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, gost oddaje Proti etru
"V prvi vrsti sem moral postati njihov prijatelj - kamera je tukaj drugotnega pomena - zato, da so me pustili dovolj blizu. Na velikem platnu gledamo odnose ljudi, ki jih poredko vidimo posnete, ker si ljudje ob prisotnosti kamere nadenejo maske, oziroma nehote začnejo igrati neke vloge. To, kar je uspelo nam v tem filmu, je to, da je teh mask zelo malo ali jih sploh ni in ko gledalec gleda film ter vidi te odnose na velikem platnu, ima redko priložnost, da iz perspektive gledalca vidi nekaj, kar se lahko dogaja tudi v njegovi družini. Če si iskren sam s seboj, si rečeš, saj tako je bilo tudi pri nas doma!" - Rok Biček, režiser
"Ples je še vedno najbolj podhranjen umetniški žanr,"pravi Iztok Kovač direktor in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, ki te dni s svojo plesno skupino EnKnap potuje na enega od najbolj prestižnih festivalov na svetu, v New York.
Arhitektka Tina Gregorič, - soavtorica izjemne razstave 'Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor' v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO-, skupaj s Tadejem Glažarjem že 13 let raziskuje arhiv arhitekta in raziskovalca Stanka Kristla. Gre pa za prvo celovito predstavitev enega najvidnejših predstavnikov v zgodovini slovenske arhitektekture pri kateri je sodelovala tudi Maja Vardjan. Razstava bo odprta do 20 maja 2018 in nadaljuje serijo monografskih razstav, ki predstavljajo najpomembnejše arhitekte in oblikovalce 20.stoletja v Sloveniji. Tina Gregorič je soustanoviteljica biroja ' dekleva gregorič arhitekti ter profesorica in predstojnica Oddelka za Gradbeništvo in Design, Inštitutu za Arhitekturo in oblikovanje, na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti .
Vizualna umetnica Yuliya Molina se je rodila v Ukrajini, že 22 let živi v Sloveniji, rada se pošali, da je iz Ukrajine emigrirala v Slovenijo, iz kiparstva pa v video! Svojo emigrantsko izkušnjo je najlepše predstavila v animiranem dokumentarnem filmu NE- KDO, ki ga je ustvarila na eni od številnih video delavnic.
Celovečerni animirani filmi so danes že del vseh svetovnih filmskih festivalov in se skupaj s celovečernimi igranimi filmi enakovredno potegujejo za najvišje nagrade. Del te filmske poetike smo doživeli na pravkar končanem filmskem festivalu Animateka, ki ga uspešno vodi Igor Prassel, ki je od letos tudi vodja programskega oddelka in urednik programa pri Slovenski kinoteki,
Juš Zidar že od 12 leta vstopa v gledališke prostore, pri petindvajsetih pa oder osvaja kot gledališki režiser! Pravkar je doživel svojo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem, naslednja postaja je Slovensko stalno gledališče v Trstu. Na veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega je postavil črno komedijo 'Pijani', Ivana Viripajeva, enega najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatiko, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, pa ga čaka Shakespearova Ukročena trmoglavka!.
Nadja Šičarov, je mlada restavratorka filma, ki skupaj s sodelavci Arhivskega oddelka Slovenske kinoteke pripravlja akcijo zbiranja starih amaterskih filmov posnetih s kamerami na super osmičke ali 16 milimetrski filmski trak. Gre za projekt, ki ima mnogo širši pomen.
Jure Ivanušič, igralec in glasbenik si bo leto 2017 zapomnil po dveh glavnih filmskih vlogah, upodobil je lik pohorskega rokerja Lovra v filmu Borisa Jurjaševiča "Stekle lisice" , v filmu Marka Naberšnika "Slovenija, Avstralija in jutri ves svet" pa igra Borisa, vzdrževalca strojev v eni od mariborskih tovarn. Slednji bo končno prišel v slovenske kinematografe 30.novembra 2017.
Arne Hodalič je eden najbolj prepoznavnih in v svetu uveljavljenih slovenskih fotografov. Letošnje leto spremljamo že njegovo tretjo avtorsko razstavo fotografij, naslednja bo na vrsti v mesecu decembru. V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli fotografsko razstavo » Tihi ubijalci Afganistana«, ki prikazuje surovost minske problematike v sodobnem Afganistanu. Fotografije prikazujejo vsakdanje življenje žrtev min, deminerskih ekip in posledice, ki jih povzročajo eksplozivna sredstva. Afganistanci zaradi te situacije vsako minuto tvegajo svoja življenja.
Kolja Saksida, režiser, producent in pedagog, ki nas s svojimi animiranimi filmi navdušuje vse od leta 2001. V Kinodvoru smo doživeli predstavitev 6 na novo narejenih filmčkov o junaku Koyaa, v galeriji Kresija pa je na pregledna razstava 'KOYAA – Animirani junak na sceni!' Kolja Saksida je docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter direktor produkcijske hiše ZVVIKS.
Neveljaven email naslov