Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove.
Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu.
V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Še kako pomembno je, da se v današnjem času spominjamo tistih, ki so nam omogočili današnji svet, predvsem tistih, ki so žal manj znani, a so še kako pomembni!
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove.
Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu.
V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Še kako pomembno je, da se v današnjem času spominjamo tistih, ki so nam omogočili današnji svet, predvsem tistih, ki so žal manj znani, a so še kako pomembni!
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik gosti arhitekturni tandem Bevk - Perovič, ki bi ga lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Kot avtorja se namreč podpisujeta pod tri projekte: ljubljansko džamijo, zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama.
Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.
Tržaška Slovenka Ivana Godnik že od samega začetka spremlja in poroča o dogajanju v zvezi z izbruhom novega koronavirusa v Furlaniji in Benečiji za italijansko medijsko hišo RAI
Gost oddaje Proti etru je Čedomir Kolar, filmski producent, ki živi in dela v Parizu.
Nina Zagoričnik je poklicala Tadeja Zupančiča v London ravno pred ploskanjem vsem zdravstvenim delavcem, ki v teh dneh požrtvovalno pomagajo vsem obolelim za koronavirusom. Tadej Zupančič se je v London preselil leta 1991 in pravi, da tako praznega mesta še ni videl. “So stvari, ki jih nisem pričakoval, da se bodo zgodile. Svoje sosede sem videl prvič po enem tednu – na balkonu, vsi se držimo samoizolacije. Bil sem tudi na daljših sprehodih, na katerih ne vidiš nikogar, ljudje se izogibajo drug drugega. Se pozdravljamo, olika ostaja, lahko pa vidite prizore popolnoma praznega mesta. To so prizori, ki smo jih lahko nazadnje videli v filmu 28 dni pozneje. V Londonu sem od leta 1991, a česa takega ni bilo mogoče videti niti po terorističnih napadih. Nikoli.” Tadej Zupančič upa, da se bomo iz tega obdobja nekaj naučili.“Upam, da bodo stvari drugačne, ko bo tega konec. Da bo političen sistem začel delati za človeka, in ne obratno. Razmišljam o vseh teh stvareh, o katerih razmišljaš, ko hočeš nekaj napisati, ko se pogovarjaš s prijateljih na kavi.”
Gost oddaje Proti etru je Peter Svetina, pisatelj in pesnik, eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. Peter Svetina je skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem tudi avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.
Peter Svetina, eden najbolj popularnih slovenskih mladinskih pisateljev, pesnik, prevajalec in predavatelj na univerzi v Celovcu, je eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. S svojim izjemnim opusom knjižnih del za mladino se je znašel v družbi najboljših mladinskih pisateljev na svetu Peter Svetina je tudi skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost, ki jo razglasijo 2.aprila, ko praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.
Fotografinja Manca Juvan je soavtorica umetniške knjige 'Trubarjeva, izrazi ulice v spreminjanju', ki osvetljuje Trubarjevo ulico in življenje na njej. Avtorji knjige so Trubarjevo predstavili s fotografskimi portreti ljudi, z arhitekturnimi skicami ter grafičnim kolažem grafitov in uličnih napisov. V ospredju so zanimive zgodbe ljudi, ki v njej sobivajo in to druženje ima za njih poseben pomen, saj prihajajo iz različnih koncev sveta. Od Prešernovega trga do nekdanje tovarne Rog lahko spoznamo Libanonce, Sirce, Palestince, kosovske Albance, Bosance, Nepalce, Bangladesevce, Tržačane in še mnoge druge. Manca Juvan je neodvisna reportažna fotografinja, delala je v Afganistanu, Venezueli, Iranu, na Tajskem in drugod, je soustanoviteljica in direktorica zavoda Apis, ki se ukvarja z družbeno angažirano umetnostjo in za pozitivne družbene spremembe.
Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih. Foto: RTVSLO.SI
Gost oddaje Proti etru je Martin Turk, filmski režiser in scenarist, avtor celovečernega filma Ne pozabi dihati, ki je te dni doživel slovensko premiero. Gre za intimno dramo o odraščanju, prvi ljubezni, ljubosumju, prepletena s spomini na čase otroškega brezbrižja. To je projekt, o katerem sem razmišljal, ko sem bil še študent na Akademiji. Film je v celoti posnet v Beli krajini. Zakaj Bela krajina, razlaga režiser Martin Turk, zato, ker je to pokrajina, ki diha.
Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka. Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah. Foto: Dan Adlešič
Gost oddaje Proti etru je Rok Biček, filmski režiser in scenarist, ki je prejel za svojo filmsko ustvarjalnost, dokumentarni film Družina, nagrado Prešernovega sklada. V ospredju zgodbe je junak-antijunak Matej, fant, ki izhaja iz družine oseb s posebnimi potrebami in išče svojo pot. Danes je Matej poslovni človek, še vedno živi v družinski hiši skupaj s starši in tudi skrbi zanje.
Svoje skupno delo v uprizoritvi Antigona, po motivih istoimenske drame Dušana Jovanoviča, predstavljajo tri slovenske mlade igralke. Gostje živijo in ustvarjajo v treh različnih mestih: Sanja Gregorčič v Londonu, Gaja Višnar v New Yorku in Nika Kaplja v Tolminu. Kako so se srečale in zakaj prav Antigona? Predstava Antigona bo svetvno premiero doživela 6.februarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Gostja Nine Zagoričnik je Anita Kravos, slovenska filmska igralka, ki živi in ustvarja v Rimu. Med vsemi filmskimi vlogami jo je najbolj zaznamovala vloga v filmu italijanskega režiserja Paola Sorenttina La grande belezza, imela pa je tudi eno od vlog v slovenskem filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, režiserja in scenarista Gregorja Božiča.
Gostja vecera je mlada gledališka in filmska igralka Eva Jesenovec, ki igra lik Marije v prvi slovenski uprizoritvi drame Maria, britanskega sodobnega dramatika Simona Stephensa na Velikem odru SNG Drama.
Prve gostje v letu 2010 so tri soavtorice knjige Blodnik po Istri: Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč, ki so pokrajino Istre skupaj prepotovale čez in počez. In če v kraju niso našle specifične zgodbe, so si jo pač izmislile.
Nataša Segulin je dolgoletna novinarka in urednica TV Koper-Capodistria, kjer je bila pred upokojitvijo zadnjih 12 let tudi odgovorna urednica. S fotografijo se je začela ukvarjati relativno pozno, a se je z njo spogledovala že med študijem umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa med novinarskim delom na področju kulture. Odkar se je pred osmimi leti upokojila, pa se ji posveča v celoti.
Neveljaven email naslov