Košarkar, s katerim je bilo težko na igrišču in ob igrišču. Košarkarski genij, za katerega pravijo, da se je rodil 20 let prezgodaj. Ima 5 medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, izmuznilo se mu je le olimpijsko odličje. Bil je prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance in spet le koš oddaljen od olimpijskih iger. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2014 je prejel Bloudkovo nagrado. Kot mladenič je trdil, da bo prvi evropski košarkar, ki bo igral v ligi NBA. To je ena izmed njegovih redkih neuresničenih napovedi, je pa zato kot športni komentator v živo spremljal finale liga NBA. Ustanovil je prvo šolo košarke za mlade v Sloveniji, ki zdaj poteka že več kot tri desetletja. Tudi to poletje na slovenski Obali. V njej so se kalili tudi Beno Udrih, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar in Luka Dončić. Več kot tri desetletja je trajala njegova kariera športnega komentatorja. A pravi, da pri tem še ni rekel zadnje besede. V znamenju števila tri je še en podatek, njegova klubska kariera je bila razpeta med tri klube in tri mesta: Ljubljano, Splitom in Beogradom. Brez kampanje je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in tam služboval sedem let. V zadnjih letih se je spopadel s celično levkemijo, pri 47 je dobil prvo knjižno avtobiografijo, o njem govori televizijski dokumentarec Črni Peter. Dan po zaključku olimpijskih košarkarskih kvalifikacij je bil gost Prvakov tedna Peter Vilfan.