Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tako hitro ste rešili tokratni radijski kviz, da bi skoraj zagorelo. Zataknilo se je pri preverjanju zadnje teze, a je z nekaj pomoči kviz prestal jutrnaji izziv. Kako bi se pa vi odrezali? Ta mesec je osrednja tema kviza požarna varnost, pokrovitelj kviza pa je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Teza 1: Prvi požarni javljalnik oz javljalnik dima je bil patentiran ob koncu 19. stoletja. DA / NE
Teza 2: Električna napeljava je pogost vzrok požarov v starejših zgradbah. DA / NE
Teza 3: Kadar gori električna naprava, jo je najbolje pogasiti z vodo. DA / NE
Teza 4: Statistična regija, ki ima največ prebivalcev s priimkom Požar je primorsko-notranjska. DA / NE
Teza 5: V primeru požara v zaprtem prostoru je pomembno najprej odpreti vsa okna. DA / NE
30 epizod
Poslušalke in poslušalci se redno preizkušajo v poznavanju različnih tematik. Radijski kviz tvori pet različnih vprašanj, na katera se odgovarja pritrdilo ali nikalno. Na vsa vprašanja mora tekmovalec odgovoriti v šestdesetih sekundah.
Tako hitro ste rešili tokratni radijski kviz, da bi skoraj zagorelo. Zataknilo se je pri preverjanju zadnje teze, a je z nekaj pomoči kviz prestal jutrnaji izziv. Kako bi se pa vi odrezali? Ta mesec je osrednja tema kviza požarna varnost, pokrovitelj kviza pa je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Teza 1: Prvi požarni javljalnik oz javljalnik dima je bil patentiran ob koncu 19. stoletja. DA / NE
Teza 2: Električna napeljava je pogost vzrok požarov v starejših zgradbah. DA / NE
Teza 3: Kadar gori električna naprava, jo je najbolje pogasiti z vodo. DA / NE
Teza 4: Statistična regija, ki ima največ prebivalcev s priimkom Požar je primorsko-notranjska. DA / NE
Teza 5: V primeru požara v zaprtem prostoru je pomembno najprej odpreti vsa okna. DA / NE
Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Kviz na temo ognja je vseboval tudi trditev, da je treba po končanem kurjenju v naravi ogenj in žerjavico pokriti z vejami ali dekami. Ta teza je napačna, ker povečuje nevarnost požara. Namesto tega je potrebno ogenj in žerjavico popolnoma ugasniti z vodo ali s peskom oziroma prstjo, saj to zagotavlja, da ni več žarišč, ki bi lahko povzročila ponovno vžiganje. Pokrivanje z vejami ali dekami lahko ognju omogoči, da tli pod površjem in se kasneje ponovno razplamti, kar je zelo nevarno. Kaj pa ostala vprašanja? Kako bi se v radijskem kvizu odrezali vi? Pokličite nas vsak torek, ob 07.30 na telefonsko številko 05 668 55 20. Vabljeni! Teza 1: Kresník je slovanski bog ognja in sonca DA / NE Teza 2: Po končanem kurjenju v naravi je treba ogenj in žerjavico popolnoma pokriti z vejami, še raje z dekami. DA / NE Teza 3: Olimpijski ogenj na zadnjih igrah so prižgali z rezervnim plamenom. DA / NE Teza 4: Električna kolesa, električne skiroje, mobilne telefone polnimo le, ko smo prisotni v bližini. DA / NE Teza 5: Teza: Več kot polovica požarov v domovih se začne v dnevni sobi. DA / NE
Na mednarodni dan kave je bila tematika kviza kot na dlani. Bi znali odgovoriti na tokratna vprašanja našega nagradnega kviza? 1. Kava izvira iz Latinske Amerike, kjer so jo prvi začeli gojiti. DA / NE 2. Znanstvene študije so pokazale, da lahko zmerno uživanje kave zmanjša tveganje za nekatere kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. DA / NE 3. Prvi kavni filter so izumili v 17. stoletju na Nizozemskem. DA / NE 4. Kofein je naravni pesticid, ki kavo ščiti pred škodljivci. DA / NE 5. V Sloveniji povprečno oseba na leto popije več kot 5 kg kave. DA / NE Če ne veste, prisluhnite posnetku. • Odgovor: Da • Obrazložitev: Slovenija spada med države, kjer je pitje kave priljubljeno, s povprečno porabo več kot 5 kg kave na prebivalca na leto. To jo uvršča med države z višjo porabo kave na svetu, čeprav ne dosega porabe v Skandinaviji, kjer je ta še višja.
V jutranjem kvizu smo se tokrat posvetli jeseni? Spraševali smo se, koliko vitamina C ima kostanj, kdaj lahko opazujemo Leonide na nebu in kaj se dogaja z ravnjo klorofila v listih v tem času. Veliko klicateljev se je zvrstilo, med rubriko smo se veliko nasmejali, a najslajše se je smejala Irena, ki je z nekaj pomoči uspešno rešila izzive tokratnega kviza.
Evropski teden mobilnosti je pobuda Evropske komisije, ki že od leta 2002 spodbuja lokalne skupnosti, da predstavijo svoja mestna središča v drugačni luči in izvedejo različne ozaveščevalne aktivnosti in ukrepe, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza. Tudi tokratni kviz je zaznamovala ta pobuda Evropske komisije, prisluhnite, kako nam je kviz uspelo rešiti šele v petem poizkusu. Kaj pa vi, kako bi se odrezali?
Med rednimi tekmovalci radijskega kviza je tudi poslušalec Boris. Poznamo ga po tem, da nas vedno pokliče iz postelje, takoj, ko se prebudi, pravzaprav. To nam med pogovorom tudi sam prizna. A očitno je takrat Boris najbolj zbran. V tokratnem kvizu mu je skoraj dvakrat zdrsnilo, a je na koncu odnesel celo kožo. Osrednjo nagrado, pravzaprav. Bi jo tudi vi? 1. Izraz »pasji dnevi« ni povezan s psi, ampak z ozvezdjem, saj so se za stare Grke in Rimljane vroči poletni dnevi pričeli, ko je skupaj s soncem pričela vzhajati tudi pasja zvezda ali Sirij. DA / NE 2. Čudovita zimzelena skladba »Poletna noč« izpod peresa Elze Budau, ki jo je zapela Marjana Deržaj, poje takole: »Poletna noč bila je najin dom / vse stene iz dreves za strop peró. DA / NE 3. Preden smo prevzeli latinsko poimenovanje mesecev, sta se julij in avgust imenovala mali srpan in veliki srpan. DA / NE 4. Prve moderne poletne olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah. Sto let kasneje, torej leta 1996, pa so potekale v Barceloni. DA / NE 5. Tudi komarji so del poletja. Te leteče, žvižgajoče in pikajoče nadloge so na Zemlji prisotne že več kot 100 milijonov let. DA / NE
Radijski kviz smo tokrat obarvali s šolsko tematiko. Kaj ne, ko pa je prvi september pred vrati. V tokratnem kvizu se je preizkusilo kar nekaj tekmovalcev, a le Radici je uspelo priti do konca. Tekmovalcem se je najbolj zatikalo pri vprašanju jezika, v katerem se izvaja pouk na nekaterih območjih Slovenije? Bi se zataknilo tudi vam? 1. Prva javna šola na Slovenskem je bila ustanovljena v 18. stoletju. DA / NE 2. Slovenski maturanti vsako leto sodelujejo v največjem sinhronem plesnem dogodku na svetu. DA / NE 3. Slovenija je ena izmed redkih evropskih držav, kjer je pouk v javnih šolah brezplačen. DA / NE 4. Slovenija je država, kjer se osnovnošolski pouk izvaja izključno v slovenskem jeziku. DA / NE 5. : Prvi slovenski učbenik je napisal Primož Trubar. DA / NE
Jutranji kviz bi se skoraj sprevrgel v popoldanskega, a smo zadnji hip prišli do pravilnih odgovorov. Kdo, predvsem pa kako smo uspeli priti do cilja, preverite s poslušanjem tokratne izvedbe. 1. Prva dokumentirana omemba Sečoveljskih solin sega v 13. stoletje. 2. Prvi avgustovski dan velja za sredino poletja v meteorološkem smislu. 3. Avgust je v Primorski regiji znan kot mesec burje, značilnega vetra, ki hladi obalo. 4. Portorož je znan po svojih zdravilnih morskih kopelih, ki so jih uporabljali že v rimskih časih. 5. Školjke iz Slovenskega morja so najokusnejše v poletnih mesecih, ko se temperatura vode zviša.
Poslušalka Jelka je pri radijskem kvizu tokrat modro počakala, da se je pred njo zvrstilo nekaj klicateljev, pozorno je poslušala, popravila napake svojih predhodnikov ter tako osvojila tokratni jutranji kviz. Bi ga tudi ti? 1. Zaradi poletne vročine človeško telo proizvaja več melanina, kar povzroči temnejšo kožo. DA / NE 2. Človeško telo potrebuje več kalorij poleti zaradi višjih temperatur. 3. Poletni čas, ki ga uvedemo vsako leto, zmanjša število prometnih nesreč zaradi daljših dnevov. DA / NE 4. Vdihovanje svežega morskega zraka na slovenski obali lahko pomaga pri težavah z dihanjem. DA / NE 5. V Sečoveljskih solinah uporabljajo leseno orodje, imenovano "gavero," za nabiranje soli. DA / NE
Jutranji kviz smo naphali z lahkotnimi poletnimi temami. Kljub temu kviz ni bil med najlažjimi. Tokrat ga je na "prvi klic" osvojil poslušalec Tomaž, ki nas je poklical še preden smo dobro zavrteli začetni avizo. Sprehodil se je čez kviz in olastninil priročno poletno nagrado Radia Koper. Bi se čez tokratne teze sprehodili tudi vi? 1. Dolge poletne noči lahko vplivajo na naš cirkadiani ritem in spanje. DA / NE 2. Poletne temperature lahko povzročijo razširjanje krvnih žil v telesu, kar vodi do znižanja krvnega tlaka. DA / NE 3. Vsi sončni žarki so enako škodljivi za kožo. DA / NE 4. Morska voda je poleti bolj slana zaradi višjih temperatur in izhlapevanja. DA / NE 5. Poletna nevihta lahko v zrak sprosti vonj po svežem, poznan kot "petrikor." DA / NE
Čas poletnih olimpijskih iger zaznamuje tudi naš radijski kviz. Tokratni pokrovitelj kviza je Olimpijski komite Slovenije, nagrado pa si je tokrat prislužila poslušalka Barbara. Pravilno je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, bi se tudi vi dobro odrezali? 1. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni je bil slovenski zastavonoša na otvoritvi Rajmond Debevec. DA / NE 2. Prvo atletsko olimpijsko medaljo je za Slovenijo osvojila Brigita Bukovec. DA / NE 3. Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je na olimpijskih igrah prvič nastopila leta 2000 v Sydneyu. DA / NE 4. Slovenija je na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila vsaj eno zlato medaljo. DA / NE 5. Dan slovenskega športa je državni praznik, ki se praznuje 23-ega septembra. DA / NE
Tokatni radijski kviz smo odeli v poletne odtenke. Tematika kviza je obsegala morje, sonce in srečo. Poslušalka Jelka je uspešno odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kako bi se pa vi odrezala pri sledečih vprašanjih? 1. Morje je modre barve zaradi odboja modrega neba. 2. Poleti sonce sije dlje, ker Zemlja kroži bližje soncu. 3. Poletni sončni žarki lahko povečajo proizvodnjo serotonina v telesu, kar prispeva k boljšemu razpoloženju. 4. Sprehajanje po plaži in poslušanje morskih valov ima pomirjujoč učinek na možgane in zmanjšuje stres. 5. Poletna zabava in smeh lahko sprostita endorfine, ki so naravni blažilci bolečin v telesu.
Tokratna zvezda jutranjega kviza je poslušalka Radica. Prisluhnite njenim odgovorom na zastavljene teze. Kako bi se pa vi odrezali? 1. ATP Umag je eden najstarejših teniških turnirjev na Hrvaškem. 2. ATP Umag se vsako leto odvija na trdih igriščih. 3. Osrednji teniški stadion v Umagu je poimenovan po turnirju ATP. 4. ATP Umag je znan po svojem nočnem tenisu, kjer se nekateri dvoboji odvijajo pozno v noč. 5. Najdaljši teniški dvoboj v zgodovini je trajal več kot 11 ur.
Kviz na dan državnosti smo obarvali z iskanjem vzporednic med osamosvojitveno vojno za Slovenijo in srednjeveškimi gradovi. Mislite, da smo jih našli? Poslušalka Irena že pozna odgovor, prisluhnite, kako je odgovarjala na tokratna vprašanja. 1. Grad Celje je bil največji srednjeveški grad na ozemlju današnje Slovenije. 2. Gradovi v Sloveniji so redko povezani z legendami o zmajih. 3. V srednjeveških gradovih so pogosto gojili posebne vrste netopirjev, da bi se znebili škodljivcev. 4. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo je agresor povsem uničil Grad Rihemberk pri Braniku. 5. Med osamosvojitveno vojno je bil Grad Rihemberk uporabljen kot pomembno strateško vojaško oporišče.
Današnji radijski kviz smo posvetili Evropski uniji. Tokratna zmagovalka je poslušalka Irena, ki je najbolj spretno krmarila med tokratnimi tezami. Kako bi se pa vi odrezali? Odgovarjajte z "da" ali "ne"? 1. Evropska unija je prejela Nobelovo nagrado za mir. 2. Evropski parlament ima sedež v Bruslju, Belgija. 3. Evropska komisija je izvršilni organ Evropske unije. 4. Evropska unija ima skupno uradno valuto, ki jo uporabljajo vse države članice. 5. Evropska unija je največji trgovinski blok držav na svetu.
Današnji radijski kviz smo posvetili rudarstvu. Tokratna zmagovalka je poslušalka Rozi, ki je najbolj spretno krmarila med tokratnimi tezami. Kako bi se pa vi odrezali? 1. V zadnjem desetletju so se tudi v Sloveniji pojavili posebni rudarji, ki nimajo umazanih rok, rudarijo pa kar z računalniki. DA / NE 2. Premogovnik Velenje je edini aktivni premogovnik v Sloveniji. DA / NE 3. Rudnik Sitarjevec pri Litiji je bil znan po kopanju zlata. DA / NE 4. Rudnik Mežica je danes znan po turističnem ogledu z vlakom skozi rudniške rove. DA / NE 5. Rudnik bakra na Finskem, imenovan Outokumpu, je bil ključnega pomena za razvoj sodobne metalurgije. DA / NE
Prišla, videla in zmagala. Albina je zbrala viteški špogum in odgovorila na vsa vprašanja tokratnega kviza. Pa vi? Bi znali? Grad Snežnik je bil v preteklosti dom slavnega viteza, ki je branil območje pred turškimi vpadi DA / NE Vitez Erazem Predjamski je bil znan pot tem, da je imel skrivni tunel, ki mu je omogočal pobeg iz gradu Predjama. DA / NE Grad Bled je najstarejši grad v Sloveniji. DA / NE Netopirji so pogosto najdeni v srednjeveški gradovih, ker ti nudijo idealne pogoje za njihovo bivanje. DA / NE Viteški turnirji so bili pogosto dogodek v srednjeveških gradovih po vsej Evropi. DA / NE
Tokratni radijski kviz je osvojila poslušalka Irena iz Branika, ki pa je družinsko vstopnico za ogled gradu predala prvemu klicatelju. Telefoni so pregoreli in družinsko vstopnico je prejela gospa Milka, za katero nikoli ne bomo vedeli, če bi znala odgovoriti na spodnja vprašanja. Kaj pa vi? Od 28 trenutno prisotnih vrst netopirjev v Sloveniji jih je kar 11 rednih ali občasnih gostov na gradu Rihemberk nad vasjo Branik DA / NE Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz italijanske Calabrije. DA / NE V začetku 19. stoletja so na Ljubljanskem gradu uredili kaznilnico, kar je močno zmanjšalo priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. DA / NE Blizu Postojnske jame je Predjamski grad, največji jamski grad na svetu. DA / NE Celjski grofje so na vrhuncu moči upravljali približno 50 gradov. DA / NE
Poslušalka Jelka je počakala, da sta tokratne teze preverila predhodna klicatelja, potem pa se je suvereno sprehodila čez kviz, ki smo ga tokrat namenili rudarstvu. Bi znali odgovoriti na tokratna vprašanja: 1.V času svojega obratovanja so v idrijskem rudniku skopali približno 150 tisoč ton živega srebra. DA / NE 2.V skoraj 500-letni zgodovini rudnika so rudarji tam izkopali več kot 700 kilometrov rovov. DA / NE 3. Antonijev rov je eden izmed treh vhodov v največji rudnik živega srebra na svetu. DA / NE 4. Po predvidevanjih naj bi človeštvo do danes izkopalo približno 100 tisoč ton zlata. DA / NE 5. Najstarejši rudnik soli na svetu se nahaja v Avstraliji. DA / NE
V tokratnem kvizu smo se podali v srednjeveške čase in raziskovali gradove. Tadeja je pravilno odgovorila na vseh pet vprašanj. Pa vi? Bi znali? 1. Grad Snežnik je postavljen na skalo ob manjšem izviru potoka Obrh in studenca Brezno. DA / NE 2. Okna na srednjeveških gradovih so pogosto zastirale živalske kože, saj je bilo steklo izredno drago. DA / NE 3. Srednjeveški vitezi so nosili brado in dolge lase, saj je to bil znak moškosti. DA / NE 4. Posebnost Gradu Snežnik je indijska soba, v kateri hranijo metrski kip sedečega Bude. DA / NE 5. Največ srednjeveških gradov najdemo v Nemčiji. DA / NE Tadeja je pravilno odgovorila na vseh 5 vprašanj in si prislužila nagrado, družinsko vstopnico za obisk gradu Snežnik. Grad Snežnik je eden od dveh gradov z ohranjenimi avtentičnimi interierji v Sloveniji in sodi med najbolj atraktivne kulturne spomenike Slovenije. Izjemno je tudi njegovo naravno okolje. Romantični grad v prelepi naravi nudi prijetno in poučno razvedrilo za ves dan, ki ga lahko združite s kolesarskim izletom, sprehodom ali opazovanjem medveda v naravi.
Neveljaven email naslov