Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta.
Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material?
Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.
Ali bo kdaj mogoče graditi s svetlobo, nam je poskušal pojasniti prof. Boštjan Golob
Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta.
Približno pol življenja nas obseva, njen odboj pobarva vse okoli nas, ključna je pri uravnavanju bioritma človeškega telesa in nepogrešljiva kot najhitrejša prenašalka informacij. A v oddaji pa o svetlobi še malo bolj oprijemljivo. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material?
Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.
253 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta.
Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material?
Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.
Ali bo kdaj mogoče graditi s svetlobo, nam je poskušal pojasniti prof. Boštjan Golob
Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta.
Približno pol življenja nas obseva, njen odboj pobarva vse okoli nas, ključna je pri uravnavanju bioritma človeškega telesa in nepogrešljiva kot najhitrejša prenašalka informacij. A v oddaji pa o svetlobi še malo bolj oprijemljivo. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material?
Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.
Neveljaven email naslov