Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
43 epizod
43 epizod
"Ne v srednji zdravstveni šoli ne na medicinski fakulteti do zdaj še nikoli nismo imeli priložnosti uporabiti niti učnega defibrilatorja, dokler nam tega ni omogočil slovenski Rdeči križ," je povedala Edna, študentka 2. letnika medicine, medtem ko je kot prostovoljka mimoidoče na sarajevskih ulicah skušala privabiti k prikazu temeljnih postopkov oživljanja. V Bosni in Hercegovini je namreč celo za bodoče zdravstvene delavce možnost učenja na lutkah in učnih defibrilatorjih prava redkost, za splošno populacijo pa še toliko bolj. Še manj je javno dostopnih defibrilatorjev, pravzaprav so prvi trije javno dostopni v Sarajevu, nad katerimi bo bdel Rdeči križ oziroma Crveni krst Bosne in Hercegovine, šele začetek mreže, ki jo tako mesto potrebuje. Dobili so jih v okviru slovenskega projekta Prva pomoč povsod in za vsakogar, ki ga že tretje leto izvajata Rdeči križ Slovenije in Ministrstvo za obrambo. Projekt, ki se v Sarajevu šele začenja, pa v nekaterih severozahodnih delih federacije traja že dve leti in je že pokazal prve učinke – prostovoljce, ki že širijo mrežo znanja in o teh življenjsko pomembnih postopkih izobražujejo sokrajane.
Danes je svetovni dan oživljanja in kot je to običajno že vrsto let, se vrstijo brezplačni tečaji temeljnih postopkov oživljanja na različnih koncih Slovenije. Akcijo Sekunde rešujejo smo na Valu 202 pričeli pred 18 leti, takrat je začelo z oživljanjem manj kot 20 odstotkov očividcev, 18 let pozneje je takih že 60 odstotkov, bistveno izboljšano je tudi preživetje, ki se je več kot podvojilo - zdaj zunajbolnišnični srčni zastoj preživi nekaj manj kot 15 odstotkov ljudi. Še veliko je torej prostora za izboljšavo in ta je najbolj odvisna od očividcev – če ti ne začnejo z oživljanjem, bo namreč možnost za preživetje človeka z zastalim srcem vsako minuto manjše za 10 odstotkov, po 5 minutah pa bodo poškodbe možganov, ki ostajajo brez kisika, že nepopravljive. Pa vi – boste znali, ko bo šlo zares? Vabljeni na brezplačne tečaje temeljnih postopkov oživljanja, kjer se lahko seznanite s preprostimi veščinami, ki so pri reševanju zastalega srca najpomembnejši člen v verigi preživetja. Organizirajo jih Rdeči križ Slovenije, Slovenski reanimacijski svet, Zveza Študentov medicine Slovenije, reševalci in drugi prostovoljci.
V zadnjih 19 letih se je število javno dostopnih AED-ejev s 34 začetnih povečalo na nekaj tisoč, a žal za vse ni točnega popisa, kje se nahajajo in kako so dostopni. Vrsto let je evidenco vodila skupina entuziastičnih študentov, zadnja leta je natanko 3150 javno dostopnih naprav popisala dispečerska služba zdravstva, ki v primeru srčnega zastoja do najbližje naprave napotuje klicatelje. In nenazadnje, izbira aparata je prepuščena kupcu in zato so med seboj zelo različni že na pogled. Zakaj tako, še tako dobronamerno in zanesenjaško širjenje mreže ni najboljše in kako stanje izboljšati?
Gospa Maja se je postopkov oživljanja naučila tako kot najbrž večina ljudi - na obveznem tečaju prve pomoči ob opravljanju vozniškega izpita, kar je bilo v njenem primeru pred kar nekaj leti. In kot večina je upala, da tega znanja ne bo nikoli potrebovala, a se je zgodilo, da je bila ob nekom, ki mu je zastalo srce. Takrat je pomagala in naredila vse, da bi ljubega človeka lahko rešila, žal pa reševanje ni imelo srečnega konca. In čeprav je to pogosto, več primerov je neuspešnih kot uspešnih, in se zgodi tudi, ko oživljajo najbolj usposobljene profesionalne ekipe, se je z neuspešnim razpletom zelo težko sprijaznila in je zanjo boleč še danes, sedem let po dogodku. Kljub temu je trdno prepričana, da s takim neuspehom živi lažje kot bi živela s tem, da sploh ne bi pokusila rešiti življenja. Se je pa prav zaradi te izkušnje odločila, da opravi tečaj za prve posredovalce in postane prostovoljka, bolje pripravljena na trenutek, ko bo morda življenje nekoga spet v njenih rokah. O izkušnjah, pa tudi strahovih in stiskah, ki jih prinaša taka odgovornost, se je z gospo Majo pogovarjala Jana Vidic.
Andreju Miklavcu iz Lovrenca na Pohorju je 27. aprila letos zastalo srce. Njegovo reševanje je bilo kot iz učbenika, primer popolne izvedbe idealnega protokola, tudi zato, ker v njihovem kraju odlično deluje mreža prvih posredovalcev. Prav oni namreč lahko pomagajo prvi, še pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči. Posebej pa se človeka dotakne povezanost skupnosti, prežete s tovarištvom in humorjem. To neverjetno medicinsko in medčloveško zgodbo, ki je bila zelo čustvena za vso skupnost, povzema Irena Kodrič Cizerl.
Reševanje življenj je nepopisno stresen dogodek, tudi za poklicne reševalce. Vsemu trudu in strokovnosti navkljub jim življenj ne uspe vselej rešiti, s čimer se je težko soočiti, še toliko težje, če gre za smrt otroka, mladega človeka, množično nesrečo ali za človeka, ki ga reševalec morda celo pozna. Kako jim pri predelovanju raznolikih čustev, stisk, dvomov in tudi strokovnih dilem lahko pomaga prva psihološka pomoč? Na kakšne vse načine se stiske kažejo ali so reševalci, ki rešujejo druge, pripravljeni dovoliti, da kdo pomaga njim?
Velikokrat smo že opozorili na neprecenljivo pomoč, ki jo na nekaterih območjih nudijo t.i. prvi posredovalci. Mreža teh prostovoljcev, praviloma popolnih laikov, se je začela ustvarjati pred leti in čeprav Pravilnik o službi Nujne medicinske pomoči nikjer ne predvideva, da so Prvi posredovalci zgolj iz vrst gasilcev, a so iz povsem praktičnih razlogov kot so zavarovanje in način aktivacije, prvi še vedno večinoma prav člani gasilskih društev. V praksi se tako v mrežo prvih posredovalcev niso mogli vključevati morda strokovno celo bolj usposobljeni občani, ki pa niso bili tudi gasilci. In to vrzel zdaj na nekaterih območjih že zapolnjujejo z drugačnimi rešitvami.
39 let izkušenj s poklicnim reševanjem ljudi je do svoje upokojitve nanizal Stojan Bolič, tudi dolgoletni predavatelj prve pomoči pri RKS in nekdanji vodja projekta prvih posredovalcev in širitve AED mreže v Pivki. Videl je številne primere ljudi s srčnim zastojem, a tudi spremembe, ki so se z entuziastičnim sodelovanjem reševalcev, rdečega križa, gasilcev in številnih drugih prostovoljcev v tem času zgodile in privedle do boljšega preživetja in zavedanja, da reševalci z ničemer ne morejo nadoknaditi laičnega oživljanja, ki ga v prvih minutah po srčnem zastoju lahko naredijo prisotne priče. Tudi zato kot upokojenec še vedno širi znanje in zavedanje o pomenu veščin prve pomoči, a tudi o tem, kako krhko je lahko življenje.
Zlahka bi letošnji 13. julij upravičil svoje zlovešče poslanstvo in odnesel mlado življenje, če ob njem ne bi bili ljudje, ki so znali in zmogli pomagati. Zgodba iz Loške doline, v kateri so trije prijatelji rešili življenje četrtemu, je zgodba o tem, da se srčni zastoj lahko zgodi prav vsakomur in da je prisebnost prič daleč najbolj ključna, sploh v oddaljenih krajih, kjer reševalci za pot na kraj dogodka potrebujejo veliko več kot usodnih 10 minut, v katerih iz človeka z zastalim srcem odteče življenje.
V sredo bo svetovni dan oživljanja in kot je to običajno že vrsto let, se v teh dnevih vrstijo brezplačni tečaji temeljnih postopkov oživljanja na različnih koncih Slovenije. Največ jih bo danes in pa v sredo, na sam svetovni dan, na Valu 202 pa mu bomo veščinam oživljali dobršen del našega programa. Akcijo Sekunde rešujejo smo na Valu 202 pričeli pred 18 leti, takrat je začelo z oživljanjem manj kot 20 odstotkov očividcev, 18 let pozneje je takih že 60 odstotkov, bistveno izboljšano je tudi preživetje, ki se je več kot podvojilo - zdaj zunajbolnišnični srčni zastoj preživi nekaj manj kot 15 odstotkov ljudi. Še veliko je torej prostora za izboljšavo in ta je najbolj odvisna od očividcev – če ti ne začnejo z oživljanjem, bo namreč možnost za preživetje človeka z zastalim srcem vsako minuto manjše za 10 odstotkov, po 5 minutah pa bodo poškodbe možganov, ki ostajajo brez kisika, že nepopravljive. Pa vi – boste znali, ko bo šlo zares? Zato so danes študentje medicine na Šmarni gori ljudi ozaveščali o temeljnih postopkih oživljanja.
V dnevih pred mednarodnim dnevom oživljanja opozarjamo na pomen, ki ga ima to znanje v trenutku, ko smo ob človeku, ki mu je zastalo srce. Takrat so namreč sekunde tiste, ki odločajo, ali bo oseba preživela – in če bo, kakšne okvare so možganom povzročile izgubljene minute, ko nihče od navzočih morebiti ni pomagal.
Pred osemnajstimi leti smo na Valu 202 prvič pripravili akcijo Sekunde rešujejo, s katero smo poslušalce želeli spodbuditi, da bi se naučili oživljanja ljudi ob srčnem zastoju. Še posebno zato, ker bodo ti, ki bodo znali, najverjetneje oživljali svoje bližnje oziroma tiste, ki jih poznajo – večina srčnih zastojev se namreč zgodi doma.
Ob svetovnem dnevu oživljanja po vsej Sloveniji organizirajo še 15 brezplačnih tečajev. Da je vredno, kažejo zgodbe tistih, ki so preživeli zgolj zato, ker je v ključnem trenutku bil ob njih nekdo, ki je znal ukrepati. Med njimi je od letošnjega 29. avgusta tudi nekdanji trener nogometnega kluba Slovenska Bistrica Goran Stankovič. Na dan tekme z ekipo Nogometnega društva Nafta iz Lendave je namreč doživel srčni zastoj.
Misel na minljivost, našo lastno in predvsem minljivost lastnih otrok, je za mnoge zelo težko breme, že če so otroci povsem zdravi. Živeti z medicinsko potrjeno genetsko napako, ki veča verjetnost, da se lahko kar dvema od tvojih treh otrok kadarkoli srce nepričakovano ustavi, pa življenje res temeljito pretrese. Izkušnja družine naše sogovornice se je začela pred skoraj 20 leti, a je prav zaradi nje zavedanje o pomenu obvladovanja veščin temeljnih postopkov oživljanja, še zmeraj veliko.
Da Slovenija kot ena redkih, če ne sploh edina evropska država sploh nima namenskih helikopterjev, ki bi 24 ur dnevno nudili zares hitro možnost pomoči in prevozov, je težava, ki že nedoumljivo dolgo čaka pred pragom vsakokratnih odločevalcev. In nedvomno jemlje življenja, tudi med ljudmi, ki na odročnih krajih doživijo srčni zastoj. Z njimi se pogosto srečuje Gorazd Bregant, gorski reševalec in dolgoletni reševalec iz helikopterske nujne pomoči.
V Sloveniji zaradi srčnega zastoja letno umre skoraj dva tisoč ljudi, srčno-žilne bolezni so visoko na lestvicah vzrokov za umrljivost po vsej Evropi, se pa nekoliko razlikujejo izidi srčnih zastojev. Do odpusta iz bolnišnice v povprečju v celotni Evropi preživi 10 % oseb, pri katerih smo pričeli z oživljanjem. Slovenija je na tem področju nekoliko boljša od povprečja, preživetje v Ljubljani med letoma 2016 in 2018 je bilo nekaj manj kot 14 %. Tistih, ki po preživetju niso imeli večjih nevroloških posledic, pa je manj kot 11 %. Zgodbe s srečnim koncem so torej precej redke, ena od teh se je pred slabim letom zgodila v Celju. Sistem prvih posredovalcev že 8 let temelji zgolj na entuziazmu prostovoljnih gasilcev, čeprav bi resen zdravstveni sistem tako pomemben del reševanja življenj moral širiti in financirati sistemsko. O tem kranjski zdravnik in dolgoletni inštruktor Mitja Mohar.
Srčno-žilne bolezni so pri nas najpogostejši razlog za smrt moških in drugi najpogostejši za smrt žensk. Zastoj srca kot posledica teh bolezni je zunaj bolnišnic še vedno najpogostejši, v kar dveh tretjinah primerov pa se zgodi doma. Zato so v trenutku, ko nekomu v družini zastane srce, lahko prisotni tudi otroci. Tudi oni v skoraj vseh starostnih skupinah lahko pripomorejo, da zastalo srce začne biti znova. Predstavimo projekt Pet prstov, ki mladim na Gorenjskem pomaga usvojiti znanje temeljnih postopkov oživljanja, in obiščemo šolarje OŠ Šentilj na tečaju temeljnih postopkov oživljanja.
Čas intenzivnega treninga, še bolj pa samih tekmovanj oziroma prireditev še nekoliko poveča možnost, da se bodo pojavile težave z delovanjem srca, celo pri dobro treniranih vrhunskih športnikih in rekreativcih. In tako se je pred šestimi leti na ljubljanskem maratonu zgodilo, da sta ekipi za reanimacijo skoraj hkrati oživljali tekača, ki jima je med tekom zastalo srce.
Povsem po naključju sta policista policijske postaje Maribor 2 Boštjan Zemljič in Žan Hliš rešila življenje mimoidočemu, ki se je na pločniku zgrudil prav v trenutku, ko sta ga opazila med službeno vožnjo. Ukrepala sta hitro in učinkovito, tudi zato, ker je to del usposabljanja policistov. Kljub temu človeka preplavi adrenalin, priznavata policista, ki sta se vseskozi zavedala, da če ne bosta oživljala, bo človek pred njunimi očmi vsako minuto bolj izgubljal možnost za vrnitev v normalno življenje. Čeprav je srčni zastoj med pogostimi vzroki za smrt, bolezni obtočil (srca in ožilja) so v splošnem glavni vzrok smrti med moškimi in drugi najpomembnejši med ženskami, v Sloveniji še vedno nimamo posebnega registra teh primerov. Kako bi nam lahko koristil in kako so se pilotnega projekta lotili študenti medicine z mariborske medicinske fakultete?
To je zgodba danes 23-letnih dvojčkov Jasmina in Semirja, ki se je pred skoraj natanko letom dni simbolno znova rodil. Z nizom oddaj Sekunde rešujemo opozarjamo na več kot 100 brezplačnih tečajev oživljanja, ki jih pripravljajo partnerji projekta Slovenija oživlja. Prvič so jih pripravili pred 16 leti in takrat opravili pionirsko delo, ki ga noben evropski, morda pa tudi svetovni javni medij, do danes še ni presegel, pravi zdravnik anesteziolog Matej Jenko.
Neveljaven email naslov