Gospa Maja se je postopkov oživljanja naučila tako kot najbrž večina ljudi - na obveznem tečaju prve pomoči ob opravljanju vozniškega izpita, kar je bilo v njenem primeru pred kar nekaj leti. In kot večina je upala, da tega znanja ne bo nikoli potrebovala, a se je zgodilo, da je bila ob nekom, ki mu je zastalo srce. Takrat je pomagala in naredila vse, da bi ljubega človeka lahko rešila, žal pa reševanje ni imelo srečnega konca. In čeprav je to pogosto, več primerov je neuspešnih kot uspešnih, in se zgodi tudi, ko oživljajo najbolj usposobljene profesionalne ekipe, se je z neuspešnim razpletom zelo težko sprijaznila in je zanjo boleč še danes, sedem let po dogodku. Kljub temu je trdno prepričana, da s takim neuspehom živi lažje kot bi živela s tem, da sploh ne bi pokusila rešiti življenja. Se je pa prav zaradi te izkušnje odločila, da opravi tečaj za prve posredovalce in postane prostovoljka, bolje pripravljena na trenutek, ko bo morda življenje nekoga spet v njenih rokah. O izkušnjah, pa tudi strahovih in stiskah, ki jih prinaša taka odgovornost, se je z gospo Majo pogovarjala Jana Vidic.