Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
12 epizod
12 epizod
Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.
Karl Amadeus Hartmann je bil edini nemški skladatelj, ki je med 2. svetovno vojno ostal v tretjem rajhu – večina sodobnikov se je izselila v Švico – in vseh 12 let kljuboval Hitlerju in nacističnemu režimu. V nasprotju z večino Münchenčanov, ki so se pretvarjali, da za koncentracijska taborišča niso še nikoli slišali, je živel z vojnimi grozotami in jih tudi po koncu vojne močno podoživljal, tako da so močno zaznamovale njegovo ustvarjanje ter razumevanje in izvajanje glasbe.
Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, z izjemo nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za instrumente s tipkami.
Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zaradi tega danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, z izjemo nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za inštrumente s tipkami.
Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, izjema so nekatera sakralna dela, ukvarjal predvsem s komponiranjem za instrumente s tipkami.
Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila izvrstna glasbenika, vendar med seboj tudi zelo različna. Morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg njih pa tudi duhovna in orkestralna. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, ukvarjal predvsem s pisanjem za glasbila s tipkami, če izvzamemo nekaj sakralnih del.
Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, razen nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za instrumente s tipkami.
Leopold Mozart je bolj kot glasbeni ustvarjalec danes poznan po svojem pedagoškem delu, z naslovom Poskus temeljite violinske šole. V njej se ni dotikal le tehničnih vidikov igranja na violino, glasbila, ki ga je obvladal brez posebnih šol, ampak je bodočim violinistom na dušo polagal tudi napotke glede muzikalnih izvedb in komponiranja. Kar ne preseneča, saj je bil tudi sam plodovit skladatelj.
Vokalna glasba je bila torej v bogatem skladateljskem opusu Leololda Mozarta primerno zastopana, sicer v manjši meri kot instrumentalna, a vendarle je bila sestavni in nepogrešljivi del njegovega ustvarjanja.
Leopold Mozart naj bi se s skladanjem ukvarjal večino življenja. Po zgodovinskih virih naj bi bil leta 1756 kot glasbeni ustvarjalec že dobro uveljavljen v germanskih deželah oz.na nemškem govornem območju. Mnenja glasbenih strokovnjakov o tem, kako uspešen je bil kot skladatelj, pa so različna.
Opus Leopolda Mozarta sega od maše do opere, od serenade do naivne programske simfonije, taki sta skladbi z naslovom Kmečka svatba in Vožnja na saneh. Upošteval je pravilo, da je treba "popularno skladati" in tako je pozneje naročal tudi svojemu sinu. Njegova dela so zato po zasnovi jasna, melodije všečne in lahko razumljive, stavki oblikovani preprosto. S tonskim slikanjem različnih žanrov, na primer lovskih in pastirskih prizorov, je svoja dela približal tako dvornim kot grajskim zabavam in predstavam, z naturalističnimi vložki pa poskrbel za vedro in veselo razpoloženje.
Kljub temu, da je Johann Georg Leopold Mozart navadno v senci svojega, mnogo bolj slavnega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje - ne le, da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, je tudi avtor slovite violinske šole. Namenjen je vsem, ki se ubadajo z bolj ali manj virtuoznim igranjem na violino, v njej pa glasbeniki še danes lahko najdejo vrsto koristnih napotkov za interpretacijo.
Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost: skladatelj, pianist, kritik, pedagog, profesor, esejist in prevajalec. Bil je solist ter član različnih komornih zasedb, pa tudi izredno dejaven publicist - svoje strokovne prispevke je objavljal zlasti v revijah Grlica in Naši zbori, za mladino je pisal v reviji Glasbena mladina, bil je tudi dolgoletni kritiški sodelavec časopisa Delo ter RTV Ljubljana. Ob vsem tem pa je bil predan pedagog, profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani in bližnji sodelavec Društva glasbenih pedagogov Slovenije. Bil je ustanovitelj, predstojnik in profesor oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo v Ljubljani, predvsem pa je bil izredno plodovit skladatelj. Skladal je simfonije, koncerte, kantate, velika glasbenogledališka dela, samospeve, dela za komorne zasedbe, skladbe za klavir, zborovske skladbe in drugo. Bil je prejemnik nagrade Prešernovega sklada ter Župančičeve nagrade mesta Ljubljana, Prešernov nagrajenec in tudi prvi Kozinov nagrajenec.
Neveljaven email naslov