Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.
Gostje:
- Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec,
- Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
- Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
- Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.
Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
Brezbrižnost, koristoljubje in pohlep so vzrok za okoljski kriminal po vsej državi. Kdo je odgovoren in kaj je treba spremeniti.
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.
Gostje:
– Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec,
– Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
– Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
– Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.
Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.
Gostje:
- Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec,
- Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
- Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
- Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.
Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
Brezbrižnost, koristoljubje in pohlep so vzrok za okoljski kriminal po vsej državi. Kdo je odgovoren in kaj je treba spremeniti.
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki.
Gostje:
– Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec,
– Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
– Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
– Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor.
Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje. Gostje: Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru; Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice; Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje; Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ; Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata; Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS; Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Komentiramo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ki sta jo vlada in večina sindikatov javnega sektorja uspešno končali, vladni odgovor na spremembe obračunavanja omrežnine za elektriko ter mini davčno reformo in grožnje sodnikom. Dotaknili se bomo tudi kandidatov za pomembne položaje v administraciji novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa in pokomentirali dosežke prvega tedna podnebne konference Združenih narodov v Bakuju.
Kaj bomo pridobili od prvega julija prihodnje leto, ko bomo morali začeti plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, je bo več? Kako pomembne bodo pri odločitvi o obsegu pravic vstopne točke, ki bodo v centrih za socialno delo vzpostavljene 1. januarja, in bodo pravzaprav prvi stik z dolgotrajno oskrbo? Se bodo zadušili v administrativnem delu, mi pa bomo čakali na pravice več mesecev? Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v celoti zaživel postopno, v prihodnjem letu. Je utemeljena bojazen, da bomo deležni celo manj oskrbe kot zdaj? Vse oblike že imamo, dobivamo le nov pravni okvir, ki pa zamuja. Današnji sistem razpada zaradi pomanjkanja kadra, nizkih normativov in slabega nagrajevanja. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; in Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji
Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Komentirali bomo njegovo prepričljivo zmago in kaj ta pomeni za Združene države Amerike, Evropsko unijo in svet. Nemčija, simbol politične in gospodarske stabilnosti, je ostala brez večinske vlade; kdaj bodo predčasne volitve? Kako se slovenski gospodarstveniki odzivajo na negotove razmere v Združenih državah Amerike in Nemčiji? Slovenija bo z novimi zakonskimi spremembami sofinancirala razvoj zdravil za otroke z redkimi boleznimi. Tudi o tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.
Vse manj javnega denarja za vzgojo in izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, namere občin po racionalizaciji in združevanju podpornih sistemov vrtcem in šolam, vse več otrok tujcev, vzgojna dimenzija šole ter odnos s starši so med drugim današnji izzivi šole. Kako se z njimi spoprijeti? O tem v Studiu ob 17.00.
Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022); Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).
Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije; dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Slovenska glasba in njeni ustvarjalci so zanimivi tudi za tuje trge. Kar je v preteklosti uspelo Ansamblu bratov Avsenik in skupini Laibach, kar danes na primer uspeva skupinama freekind. in Joker Out, bi lahko kmalu uspelo tudi drugim, najti je treba le pravi recept za dobro glasbo in dobiti ustrezno podporo. Izvažanje slovenske glasbe doslej ni bilo sistemsko urejeno, spremembe pa se obetajo v prihodnjem letu, ko bo s podporo ministrstva za kulturo zaživela slovenska glasbenoizvozna pisarna. Zakaj jo potrebujemo, komu in kako naj bi pomagala ter kako doseči, da prava glasba pride v prava ušesa v bližnjih in daljnih kotičkih sveta? Gostje bodo: Primož Kristan, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC; Andraž Kajzer, umetniški direktor in vodja festivala MENT; Maša Pavokovič, glasbena menedžerka in predstavnica za odnose z javnostmi; Rok Košir, glasbeni agent in direktor glasbene agencije Most.
Referenduma o JEK 2 ne bo novembra letos; komentiramo strokovne in politične posledice takšne odločitve. Nov plačni zakon za javne uslužbence je vse bližje uveljavitvi. Doma je odmeval tudi obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Beli hiši pri predsedniku Združenih držav Joeju Bidnu. Komentiramo vrh skupine največjih gospodarstev v vzponu (BRICS), pa tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kdo so nagrajenci letošnjega Slovenskega filmskega festivala, v oddaji Tedenski aktualni mozaik ne bomo razkrili; bomo pa podali oceno filmske produkcije pri nas.
V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00. Gostje: Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije; Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica; Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.
Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov