Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Johann Theile je bil nemški baročni skladatelj in je umrl na današnji dan leta 1724.
JOHANN THEILE: GOTT HILF MIR, DENN DAS WASSER GEHET MIR BIS AN DIE SEELE, Reši me, o Bog, kajti voda mi sega že do grla
Ansambel MUSICA CUBICULARIS: Sopran: MARÍA CRISTINA KIEHR, Orgle in Viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, Pozitiv: TOMAŽ SEVŠEK, Baročna violina: ALICE JULIEN LAFERRIERE

Na današnji dan leta 1920 se je rodil skladatelj in hornist Bernhard Krol.
BERNHARD KROL: LAUDATIO ZA ROG SOLO
Rog: BLAŽ OGRIČ

Na današnji dan leta 1906 se je rodil francoski violončelist Pierre Fournier, ki so ga imenovali "aristokrat violončelistov".
ERNEST BLOCH: SCHELOMO, HEBREJSKA RAPSODIJA ZA VIOLONČELO IN ORKESTER
BERLINSKA FILHARMONIJA, Violončelo: PIERRE FOURNIER, Dirigent: ALFRED WALLENSTEIN

Ljubo Rančigaj: "Metamorfoze za klavirski trio"
Trio Arcadia: Rainer Gepp - klavir, Gorjan Košuta - violina in Miloš Mlejnik - violončelo

Lodewijk Mortelmans je umrl 24. junija leta 1952.
LODEWIJK MORTELMANS: LIRIČNA PESEM ZA MALI ORKESTER
Glavni izvajalec: FLAMSKI RADIJSKI ORKESTER, Dirigent: BJARTE ENGESET

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

MILKO LAZAR: 4 PIANOS
Klavir: BOJAN GORIŠEK, MARJAN PETERNEL, MILKO LAZAR, TJAŠA ŠKETAKO

PHILIP GLASS / LEONARD COHEN: THERE ARE SOME MEN
ZBOR SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: KLARA MALJUGA

TERRY RILEY: ACROSS THE LAKE OF THE ANCIENT WORD
Elektronika: TERRY RILEY

Blaž Lukan je svojo prvo pesniško zbirko objavil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2010 je izdal pesniško zbirko z naslovom Sentence o dihanju, v kateri se kot osrednja metafora pojavlja dihanje kot elementarno zagotovilo življenja. Pesem z naslovom Beseda feniks je prav iz te zbirke.

Na seznamu častnih članov Slovenske filharmonije je kar precej tujih glasbenikov, ki jim posvečamo tokratno Glasbeno jutranjico.
Prvi na seznamu častnih članov Slovenske filharmonije je češki skladatelj František Dussik.

FRANTIŠEK JOSEF BENEDIKT DUSIK: SIMFONIJA ŠT. 1 V C-DURU
\t1. GRAVE - ALLEGRO
\t2. ROMANCA: ANDANTE
\t3. MENUET
\t4. RONDO
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: CIRIL CVETKO

Poleg Dussika, je na seznamu častnih članov še kar precej drugih čeških glasbenikov. To so violinisti Josef Mikš, Hans Gerstner in Josef Beneš, dirigent Václav Talich, ki je bil na seznam vpisan med zadnjimi, in sicer leta 2018 ter skladatelja Adalbert Gyrowetz oziroma Vojtěch Matyáš Jírovec ter Franz Krommer.
FRANZ KROMMER: PIHALNI SEKSTET V B-DURU
\t1. ALLEGRO MODERATO
\t2. MENUETTO, ALLEGRO
\t3. ROMANCE
\t4. RONDO
Ansambel CONSORTIUM CLASSICUM

Med častnimi člani Slovenske filharmonije je mnogo avtrijskih glasbenikov, tudi Joseph Haydn in Ludwig van Beethoven. Zadnji je sicer nemškega porekla, vendar se je v glasbeno zgodovino zapisal kot en od dunajskih klasicistov. Poleg njiju na seznamu najdemo še sopranistko Mario Teresio Sessi, violinista, dirigenta in skladatelja Georga Hellmesbergerja, violinista in skladatelja Eduarda Jäella, pa skladatelja Heinricha Procha, glasbenega kritika Eduarda Hanslicka in zdravnika Friedricha Keesbacherja. Pa to še niso vsi avstrijski glasbeniki s tega seznama. Nekateri se predstavljajo z glasbo. Najprej Josef Zöhrer, ki je bil pravzaprav slovenski dirigent, pedagog in skladatelj avstrijskega porekla.
JOSEF ZÖHRER: IMPROMPTU ŠT. 1 IN 2, OP. 26
Klavir: ZDENKA NOVAK

Nadaljujemo z avstrijskim skladateljem in glasbenim kritikom Anselmom Hüttenbrennerjem ...
ANSELM HÜTTENBRENNER / FERDINAND VON RAST: 3 SAMOSPEVI: Stržek, Maribor, Dekle za kolovratom
Sopran: THERESA PLUT, Klavir: ANDREJA KOSMAČ

Med častnimi člani Slovenske filharmonije je tudi avstrijski skladatelj, pedagog in glasbeni kritik Richard Heuberger, ki je pisal predvsem opere in balete, zaslovel pa je s svojimi operetami. Najpomebnješa je trodejanka Operni ples.
RICHARD HEUBERGER: UVERTURA K OPERETI OPERNI PLES
Orkester: ORKESTER ČEŠKE FILHARMONIJE, Dirigent: VÁCLAV NEUMANN

Častni član Slovenske filharmonije je tudi Wilhelm Kienzl, skladatelj, pianist in dirigent.
WILHELM KIENZL: 8 KORALNIH PRELUDIJEV ZA ORGLE, OP. 77
ŠT. 1: WO SOLL ICH FLIEHEN HIN - Kam naj zbežim
ŠT. 4: EIN FESTE BURG IST UNSER GOTT - Mogočna trdnjava je naš Bog
Orgle: FRANZ HASELBÖCK

To je bil še zadnji avstrijski glasbenik, častni član Slovenske filharmonije, zdaj pa poglejmo še malo severneje, najprej v Nemčijo, kjer je deloval tudi skladatelj in dirigent Conradin Kreutzer.
CONRADIN KREUTZER: VARIACIJE V G-DURU ZA KROMATIČNO TROBENTO
\t1. ANDANTE MAESTOSO
\t2. TEMA: ANDANTE CON MOTO
\t3. VARIACIJA 1
\t4. VARIACIJA 2
\t5. VARIACIJA 3: POLACCA
KOMORNI ORKESTER FRANZ LISZT IZ BUDIMPEŠTE, Trobenta: EDWARD H. TARR, Dirigent: JÁNOS ROLLA

Poleg ravnokar slišanega skladatelja so častni člani Slovenske filharmonije še štirje Nemci: pianist in skladatelj Johann Peter Pixis, skladatelj, dirigent in pianist Johannes Brahms, dirigent Carlos Kleiber, ki je bil med častne člane sprejet leta 2004 ter skladatelj, dirigent, pianist, pisatelj in glasbeni direktor Ferdinand Hiller, njegova glasba bo sklenila današnjo Glasbeno jutranjico.
Pred tem pa še glasba italijanskega virtuoza na flavti in tehničnga inovatorja, skladatelja Giulia Briccialdija.
GIULIO BRICCIALDI: PIHALNI KVINTET V D-DURU, OP. 124
\t1. ALLEGRO MARZIALE
\t2. ANDANTE
\t3. ALLEGRO
PIHALNI KVINTET SLOWIND: Flavta - ALEŠ KACJAN, Oboa - MATEJ ŠARC, Klarinet - JURIJ JENKO, Fagot - PAOLO CALLIGARIS, Rog - METOD TOMAC

Giulio Briccialdi je, tako kot vsi skladatelji katerih dela poslušamo danes, častni član Slovenske filharmonije in ni edini glasbenik italijanskega porekla, ki se je vpisal na ta seznam. Na njem namreč najdemo tudi enega največjih violinistov vseh časov Niccoloja Paganinija.
Razen tega pa je na seznamu častnih članov še madžarski violinist in nekdanji direktor dunajskega konservatorija Josef Böhm ter poljski violinist in skladatelj Karol Józef Lipiński.

FERDINAND HILLER: KONCERT ZA KLAVIR V FIS-MOLU, OP.69
\t1. MODERATO, MA CON ENERGIA E CON FUOCO
\t2. ANDANTE ESPRESSIVO
\t3. FINALE: ALLEGRO CON FUOCO
ORKESTER RADIA LUXEMBURG, Klavir: MICHAEL PONTI, Dirigent: LOUIS DE FROMENT

Ob dnevu državnosti poslušamo skladbe slovenskih skladateljev in križarimo po naših zahodnih, jugozahodnih in južnih pokrajinah z glasbeno pripovedjo, ki smo jo oblikovali kot stkanko treh osrednjih glasbenih pripovedi o pokrajinah Rezije - s skladbo Uroša Kreka Canticum resianum, Krasa s Kraško suito s stavki Bori, Lipicanci, Samota in Finale Alojza Srebotnjaka in Primorske z Varda concertom za klavir in orkester Alda Kumarja. Skladbe uvajajo in povezujejo trije Srebotnjakovi Slovenski ljudski plesi.

Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov cilj je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg ogromne podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, največ s svojo izbiro hrane, ki jo kupujemo.

V kraljestvu palčkov je glasba Marija Kogoja k pravljični igri Josipa Ribičiča. Skladatelj je uglasbil vse med proznim govorom navedene pesmi, nekatere je skrajšal in priredil, druge pa razširil s ponovitvami in jih s tem vsebinsko zaokrožil. Dogajanje je razpeto med človeško naravo deklice, ki želi na svobodo in k materi, ter pravljičnim in igrivim svetom palčkov, ki bi radi deklico obdržali za kraljično. Kogojevo glasbo V kraljestvu palčkov je z Vokalno skupino Čarnice, flavtistko Mileno Lipovšek in pianistko Matejo Urbanč leta 2005 prvič posnel na nosilec zvoka tržaški dirigent Stojan Kuret.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo kantato Do fraig am^rs, cikel samospevov Prelivi na besedilo Milana Dekleve, Nomos št. 7 za pozavno in tolkala ter skladbo Pogled narave za sopran, mezzosopran, klarinet in rog Jakoba Ježa (1928-2022).
V poslušanje nas bodo uvedli komentarji skladatelja, ki smo jih posneli leta 2019 na njegovem domu.

Obiskali smo Festival migrantskega filma, ki je v tem tednu potekal v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, s filmi, kot so Mladoletniki, Kar ostane na poti in Hir vi muv hir vi gruv. Spremljamo tudi kinotečni program: retrospektivo madžarske feministične avtorice Márte Mészáros, ki je še v komunističnem režimu snemala zares edinstvene filme o dekletih, ženskah, delavkah, med drugim je za svoje delo dobila berlinskega zlatega medveda. Pogovarjali smo se s Simonom Penškom iz dvojca Bad Lori, ki bo ob 100. obletnici prvega predvajanja v živo spremljal obzornike sovjetskega pionirja Dzige Vertova Kino-Pravda št. 5, 6 in 13. Na redni kinospored pa je prišel glasbeni spektakel Baza Luhrmanna, posvečen Kralju: Elvis.

V današnji oddaji poslušamo glasbo k biografski drami Gospod Turner, ki jo je napisal in režiral Mike Leigh; film o zadnjem četrtletju slikarjevega življenja je z izvirno glasbo obogatil angleški skladatelj Gary Yershon.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Oceani so od začetka industrijske dobe absorbirali 90 odstotkov presežne toplote in 25 odstotkov ogljikovega dioksida ter se segreli za 1,3 stopinje Celzija. Toplejši oceani zdaj že precej slabše absorbirajo toplogredne pline, toliko hitreje pa se dviguje morska gladina, je povedal oceanograf dr. Matjaž Ličer z Agencije za okolje in Morske biološke postaje NIB.

Kje se skrivajo točke preloma, nam ni zares jasno

Kar nekaj potencialnih točk preloma, ki utegnejo že tako nagle spremembe prestaviti v še hitrejše obrate, skrbi znanstvenike. Med njimi je taljenje ledenega pokrova na Antarktiki, kjer je shranjene 70 odstotkov vse sladke vode na planetu. Danes še ni povsem jasno, na kateri točki bi utegnilo biti taljenje tamkajšnjega ledu nepovratno, ne glede na naše nadaljnje ukrepe in politiko. Razlog več, da je treba izpuste zmanjšati takoj.

Znanstveniki sicer za zdaj napovedujejo bolj zmerne, a še vedno boleče scenarije. Če bomo v polnosti implementirali Pariški in Glasgowski dogovor, nas čaka dvig povprečne morske gladine za nadaljnjih 30 cm, če tega ne bomo storili, pa prek 1 m. Za slovensko obalo prvi scenarij pomeni 20 do 30-krat pogostejše poplave, drugi pa vsakodnevne večurne poplave.

Katastrofalne posledice za življenje v morju

Še mnogo bolj akutna in za življenje v morju usodnejša posledica segrevanja oceanov pa je vse šibkejše mešanje vodnih mas. Zato hranila težje prihajajo iz globokih področij svetovnih oceanov v obalna morja, kisik pa ne uspe priti do dna. Za življenje v morju je to katastrofa, ki ob intenzivnem izlovu hitro zmanjšuje njegovo zmožnost za samoobnavljanje.

Tokrat bomo slišali štiri glasbenike: Hyeyoon Park - violina, Timothy Ridout - viola, Kian Soltani - violončelo in Benjamin Grosvenor - klavir, ki se bodo kot homogena glasbena celota predstavili v kvartetih za klavir Gustava Mahlerja, Roberta Schumanna in Richarda Straussa. Glasbeniki so z repertoarjem skupaj nastopili na koncertu 4. novembra lani v sklopu festivala Schubertiada v dvorani Markusa Sittikusa v Schwarzenbergu.

Letošnji dobitnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, akademski kipar in univerzitetni profesor Matjaž Počivavšek, ves čas opazno sooblikuje javni mestni prostor. Omenimo recimo skulpturo pred NLB na Trgu republike v Ljubljani. Kako postaviti nekaj, kar prehaja med intimnim ateljejskim delom in javnim prostorom, se sprašuje kipar, ter izpostavlja, da javna plastika zahteva drugačne teme in trajnejši material, pomemben je tudi kontekst prostora. Pri svojem delu izhaja predvsem iz materiala, njegove minimalistično zaznamovane skulpture pa določa tudi dinamično razmerje med velikostjo, volumnom in detajli na površini. Zmanjšati skuša vlogo roke in modeliranja, zato dela pogosto ustvarja ob pomoči odtisov vode, vetra in različnih predmetov.
Poleg študija na ljubljanski akademiji sta njegovo delovanje usmerila tudi navdušenje nad ameriškim minimalizmom ter izkušnja Pariza z bogato zakladnico del iz zgodovine umetnosti in tako tudi njegova dela sodobnost združujejo s tradicijo.

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Poletni solsticij in kresna noč sta nas navdihnila, da smo za ta večer iz zakladnice posnetkov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izbrali delo Sen kresne noči Felixa Mendelssohna Bartholdyja.
Scenske glasbe, ki je nastala po Shakespearjevi literarni predlogi, po večini ne izvajajo v celoti. Največkrat slišimo le njene posamezne dele. Simfonični orkester RTV Slovenija pa je leta 2002 na svojem abonmajskem koncertu izvedel celotno delo. Vodil ga je njegov takratni šef dirigent Lior Shambadal, solisti pa so bili: recitator Boris Ostan, sopranistka Urška Žižek in mezzosopranistka Mirjam Kalin. Poleg omenjenih sta sodelovala še Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in Ženski zbor Andreja Vavkna.

Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Simfoničnega orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Dennisa Russlla Daviesa.
Posnetek je nastal junija lani v Leipzigu, nanj pa sta se ujeli
koncertna uvertura Othello, op. 93 Antonina Dvořaka
in Serenada glasbi Ralpha Vaughana Williamsa.

Obe povezuje skupni imenovalec: Shakespearova dramatika.
V Dvořakovem primeru je to očitno, saj jo razkriva naslov,
Williamsova Serenada pa je nastala na besedilo iz Shakespearovega Beneškega trgovca.

Je položaj naroda odvisen predvsem od razvoja materialne kulture ali od zavestnega in ustvarjalnega duha – srca in duše družbe? Kaj je samobitnost naroda in kaj samobitnost države? Pred dnevom državnosti, ko praznujemo neodvisnost in samostojnost Slovenije, je priložnost, da se ozremo k vizionarskim in polemičnim mislim nedavno umrlega tržaškega pisatelja in intelektualca Borisa Pahorja, ki jih je strnil v zapisu O Misteriozni samobitnosti že 23 let pred osamosvojitvijo. V njem je med drugim kritičen do zapletenih, a mlačnih razprav. Po prvi objavi 1968 v Idrijskih kapljah je besedilo leto pozneje izšlo še v knjigi Odisej ob jamboru, ki pa je bila trn v peti slovenski uradni politiki.

Igralec: Brane Grubar
Režiserka: Špela Kravogel
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Urednica: Staša Grahek
Leto nastanka: 2019

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.