Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Francoski pesnik Paul Verlaine, ki se je rodil 30. marca 1844, umrl pa leta 1896, je eden izmed začetnikov tako imenovane novoromantične lirike. Na oblikovni ravni sta za njegovo poezijo značilni stroga formalna urejenost in muzikaličnost, na vsebinski pa je njegova poezija polna mehkobe, razpoloženj in svojevrstnih impresij. To velja tudi za pesem Marina, ki jo je pesnik napisal leta 1866. Prevedel jo je Boris A. Novak, leta 2002, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

V sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo zvenela glasba Antonina Dvoržaka in Josefa Suka.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Karel Čapek, rojen leta 1890, umrl je že leta 1938, je eden vodilnih čeških piscev dvajsetega stoletja, tudi Slovenci ga poznamo po štirinajstih prevedenih knjigah. Najnovejši prevod pri nas je roman z naslovom Tovarna Absolutnega. Prevedla ga je Nives Vidrih, izšel je pri založbi Pólica Dúbova. Gre za znanstveno fantastično utopijo ali antiutopijo, oziroma distopijo o znanstvenih dosežkih, ki človeku niso v prid. Že leta 1922, ko je Tovarno Absolutnega objavil, je Čapek pisal o razbijanju atomov in izrabi energije, ki nastane pri tem. V romanu inženir Marek izumi karburator, motor s popolnim izgorevanjem. Ta s cepitvijo atomov iz majhne količine snovi ustvarja neskončno količino energije. Stranski produkt je izhajanje Absolutnega, ki ga ni več mogoče nadzorovati. Vse to je Čapek opisal z izjemno mero humorja.

Igralec Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.

v odlomkih iz del Händla, Gounoda, Monteverdija, Rossinija in Hillborga.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia, ki je 21. februarja letos nastopil v Veliki dvorani Stare opere v Frankfurtu. Spored je odprla Uvertura na hebrejske teme, op. 34 Sergeja Prokofjeva, solist v šestih samospevih cikla Dečkov čudežni rog Gustava Mahlerja je bil baritonist Samuel Hasserhorn, v drugem delu koncerta pa je zvenela še Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, ‘Patetična’ Petra Iljiča Čajkovskega. Kot gostujoči dirigent je glasbenike vodil Latvijec Andris Poga.

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka.

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Nemški pisatelj, vojak, filozof in entomolog Ernst Jünger (29. marec 1895-1998) se je rodil v Heidelbergu v družini bogatega poslovneža in kemika, vendar se je uprl privilegirani vzgoji in se odločil za pustolovsko življenje. Leta 1913 se je pridružil francoski tujski legiji, kar je bilo tedaj v Nemčiji prepovedano. Oče ga je dal pripeljati nazaj. Ob izbruhu prve svetovne vojne je vstopil v vojsko. Bil je zelo pogumen, večkrat je bil ranjen, za svojo vlogo v vojni je bil odlikovan. Po vojni je napisal knjigo Jeklene nevihte, v kateri je popisal vojno izkušnjo v dnevniški obliki. Dve leti pozneje je napisal delo Boj kot notranje doživetje. V Leipzigu in Neaplju je študiral biologijo in zoologijo.
Kljub militarizmu, naklonjenosti avtoritarni vladavini in radikalnim nacionalističnim idejam se Jünger ni pridružil nacističnemu gibanju, tudi ko je to leta 1933 prišlo na oblast v Nemčiji. Leta 1939 je napisal knjigo z naslovom Na marmornih čereh, ki je pogumna alegorija o opustošenju miroljubne dežele.
Med drugo svetovno vojno je Jünger služil kot kapetan v okupiranem Parizu; odločno je nasprotoval nacističnemu totalitarizmu. Leta 1944 so ga odpustili iz vojske, ker je posredno sodeloval v zaroti častnikov, ki so načrtovali atentat na Hitlerja.
Po vojni so Jüngerja obravnavali kot nacističnega simpatizerja. Uveljavil se je z nekonvencionalnimi zapisi o vplivu materializma na sodobno družbo in s svojimi filozofskimi zapisi. Med drugim je objavil romana Heliopolis (1949) in Steklene čebele (1957). Po letu 1950 je Jünger živel osamljeno v Zahodni Nemčiji in še naprej izdajal introspektivne romane in eseje. V poznejših knjigah, kot je Aladinov problem (1983), je obsodil militarizem, ki je Nemčijo pripeljal v svetovni vojni.

Prevod Alfred Leskovec.
Produkcija 2025.

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.

Niyi Osundare je ugledni nigerijski pesnik, dramatik, esejist, kritik in profesor književnosti na dveh celinah. Napisal je več kot osemnajst pesniških zbirk, štiri gledališke igre, knjigo esejev ter številne monografije in članke o literaturi, jeziku, kulturi in družbi. Diplomiral je na Univerzi v Ibadanu v Nigeriji, magistriral na Univerzi v Leedsu v Angliji in doktoriral na Univerzi York v Torontu v Kanadi. Za svoje ustvarjalno delo je prejel celo vrsto nagrad tako doma kot tudi drugod po svetu. Živi in ustvarja v New Orleansu.
Znan je po svoji močni in družbeno angažirani poeziji. Obravnava širok nabor tem, od socialne pravičnosti, podnebnih sprememb do človekovih pravic. V pesmih uporablja šokantne podobe in pretresljiva sporočila, v njih pa so slišni odmevi jorubske tradicije in evropske izobrazbe.

Avtorica scenarija Neža Vilhelm,
prevajalke pod mentorstvom Jureta Potokarja: Neža Vilhelm, Anna Fox, Vanja Gajić, Višnja Jerman in Zala Julija Kavčič,
interpret Gregor Zorc,
napovedovalka Maja Moll,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Italijanski kitarist in skladatelj Simone Iannarelli je svojo suito Sedem slik Fride Kahlo napisal za kitarski duo na podlagi sedmih del Fride Kahlo. Svoje delo, podobno kot Modest Musorgski, vidi kot promenado po likovni razstavi. »To delo za dve kitari v obliki suite je promenada sedmih ikoničnih slik slavne mehiške slikarke Fride Kahlo. Vsak kos poskuša poustvariti slike, vzdušje, notranje občutke ali ozadje teh Fridinih del. Včasih so ti bolj opisni: stavka Nekaj malih ugrizov in Moje rojstvo, z uporabo posebnih kitarskih učinkov, ki skušajo ujeti notranje trpljenje umetnice, ali, kot v stavku Dve Fridi, uporabljajo imitativni (kanonski) slog. Včasih pa so bolj nadrealistične, kot v »Kaj sem videla v vodi« ali »Sanje«, z uporabo harmonij, izposojenih iz impresionizma.«

Klarisa Jovanović je pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine in predvsem novogrščine (za svoje delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev, dvakrat pa je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado). Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Prejela je dve pesniški nominaciji: leta 2008 za pesniški prvenec, leta 2019 pa za nagrado Veronika. Objavila je štiri pesniške zbirke; izbrane pesmi pod skupnim naslovom Banket so iz gradiva za njeno peto knjigo poezije, ki bo izšla pri založbi Zrakogled.

Interpretka Sabina Kogovšek,
režiserka Ana Krauthaker,
ton in montaža Sonja Strenar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.