V nočnem programu bomo s sogovorniki krmarili med pisano besedo, tudi poezijo, in glasbo. Med drugim vam bomo zastavili vprašanje, ali še pišete z roko. Naša sogovornica v tednu pisanja z roko bo magistrica komunikologije, predsednica društva Radi pišemo z roko Marijana Jazbec, tudi poklicna grafologinja in preiskovalka pisav. Pod pogovor z njo se je ročno podpisala voditeljica Helena Ajdnik.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Rada poslušam mlade ljudi, ki znajo opazovati življenje in iskreno povedati, kako doživljajo razne okoliščine. Prav v tej svoji iskrenosti so nam lahko veliki učitelji.
\tTako imam v lepem spominu pogovor s sedemnajstletnim fantom, ki je v enem letu doživel dve smrti v sorodstvu. Pripovedoval je, kaj vse so takrat doživljali, in je sklenil takole: "Ko bom šel spet koga kropit, bom tiho." Doživljal je ljudi, ki so prihajali kropit pokojnika in so govorili, govorili. Govorili so tudi neumnosti, govorili so besede, ki niso bile nikomur v pomoč. Govorili so pravzaprav sami sebi, ker jih žalujoči sploh niso poslušali.
\tVerjetno bi še marsikdo lahko povedal kaj podobnega. Ljudje mislimo, da moramo nekaj reči v tolažbo, da se to od nas pričakuje, da preprosto ne smemo molčati. Številni tudi mislijo, da je tolažba samo v besedah. Molka se vedno bojimo. Vedno nas učijo samo govoriti, nikoli nas niso učili molčati. Kot da je znamenje slabosti, če ne najdeš besed. Toda kaj lahko sploh rečeš? Kaj lahko rečeš človeku, ki je tako žalosten zaradi izgube ljubljenega človeka, da sploh ne more slišati, kaj okrog njega govorijo? Stisk roke, objem ali preprosto tiha navzočnost so lahko večji izrazi spoštovanja kot plaz besed.
\tV takšnih trenutkih doživljamo svojo nemoč in nikoli jih ne bomo "obvladali". Vsakokrat znova nam bo težko in vsakokrat znova bomo v zadregi, kaj bi rekli. Prav zaradi te zadrege govorimo in govorimo, samo da nismo tiho. Zato je prav, da se o tem tudi več pogovarjamo, da nam bo takrat, ko se bomo spet znašli v takšnih okoliščinah, nekoliko laže preprosto molčati. Da se tega ne bomo tako zelo bali in ne bomo občutili poraza, če bomo tiho.
\tUpam, da se bo ta fant, s katerim sem se pogovarjala, vse življenje spominjal, kako je sklenil: "Takrat bom tiho."

Pred 150 leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150. obletnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
20. januarja 1920 se je rodil italijanski režiser Federico Fellini. V njegovih filmih je imela pomembno vlogo tudi glasba in večino glasbe je za Fellinijeve filme napisal italijanski skladatelj, pianist in dirigent Nino Rota. Eno izmed nepozabnih glasbenih tem je Rota napisal tudi za film La dolce vitta.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleda glasbene vsebine na Prvem.

Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužbe rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala?

Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se veliko dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale, da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije, kot je povedal Luciji Fatur v pogovoru prav ob koncu lanskega leta in dodal, da je v domu šele kratek čas.

.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Kljub spremenjenemu načinu naročanja na molekularno testiranje na koronavirus je novopotrjenih primerov okužbe znova več kot 10 tisoč. Umrlo je sedem bolnikov s covidom. V bolnišnicah jih zdravijo 580, od tega jih potrebuje intenzivno terapijo 150.

Ostali poudarki oddaje:
- Parlamentarne volitve bodo 24-tega aprila, je predsednik republike Borut Pahor uradno obvestil Državno volilno komisijo.
- Ameriško-evropske grožnje s sankcijami zoper Rusijo po besedah Kremlja ne prispevajo k umirjanju ukrajinske krize.
- V skupni policijski akciji več držav prijetih nekaj deset tihotapcev migrantov iz Turčije v Evropsko unijo.

Še drugi poudarki iz oddaje:
- Kadrovska stiska in izgorelost tudi v bolnišnici v Murski Soboti
- Podražitev ogrevanja v Trbovljah vznemirja občane in zaposlene v tamkajšnji komunali
- V Šempasu pozivajo vodstvo Pošte Slovenije naj jim ne ukinije poslovalnice
- Tudi letos gradovi kralja Matjaža v Črni na Koroškem, a nekoliko drugače

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki.

Gostje:
– dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona,
– dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede,
– Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija,
– Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na Prvem sledi prva epizoda zvočne knjige Leninov park avtorja Tadeja Goloba. Knjigo pod režisersko taktirko Ane Krauthaker prebira dramski igralec Saša Tabakovič. Zvočno knjigo lahko poslušate vsak dan ob 19.10 na Prvem, v celoti jo lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

Osamljena zvezdica išče prijateljice na Zemlji.
Pripoveduje: Vojko Zidar.
Napisal: Igor Palčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

V tokratni oddaji zveni harmonika Edija Semeje, ki je pred kratkim praznoval osemdeseti rojstni dan. V oddaji mu vse lepo ob visokem jubileju vošči tudi njegov glasbeni prijatelj iz Alpskega kvinteta Janez Per, predvsem pa poslušate njegove skladbe, ki se jih je v letih njegovega aktivnega delovanja nabralo lepo število.




Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Marcel Schwob je bil francoski simbolistični pisatelj. Najbolj znan je po svojih kratkih zgodbah in vplivu, ki ga je imel na avtorje kot so Jorge Luis Borges, Alfonso Reyes in Roberto Bolano. V slovenščini ga tako rekoč ne poznamo, tako da vam tokrat sploh prvič predstavljamo nekaj odlomkov iz njegove Monelline knjige v prevodu Nastje Virk, ki je tudi pripravila oddajo. Monellina knjiga je zbirka Schwobovih tako imenovanih pravljic, ki jih je posvetil svoji preminuli ljubezni Louise - seveda ne gre za prave, otroške pravljice, tako jih je avtor imenoval, kot pravi Nastja Virk, v svojem klicu po otroškosti predindustrijskega sveta.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Boštjan Soklič je slovenski glasbeni javnosti poznan kot član skupine Tantadruj, s katero uglasbljajo poezijo slovenskih klasikov, vzporedno pa ustvarja tudi kot kantavtor. Po kaseti »Za soncem« (1994) je svoja vandranja po domišljijskih svetovih zdaj zbral na drugem albumu »Pesmi iz Sokostana«, ki nam ga predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.

Andrej Ciuha se je kot pesnik uveljavil v reviji Mentor, pesmi za oddajo pa smo izbrali iz njegovih zbirk Ti si tako lepa ter Črni in beli biseri, ki sta izšli leta 2012. Andrej Ciuha piše pesmi v dialogu s svojim likovnim ustvarjanjem, avgusta lani je v galeriji Stolp na Blejskem gradu tako predstavil obe strani svojega ustvarjanja.
Interpretira Željko Hrs.