Praznični dan začenjamo malo po polnoči v duhu pomena reformacije za slovenski jezik. Noč pa bomo nadaljevali predvsem glasbeno. Najprej, po eni uri, z dvojcem Romachild, nato pa se nam bo pridružil še Alex Volasko. Predstavili bomo dva nova albuma, ki izideta v teh dneh.

Alex Volasko je slovenski pevec, producent in avtor, ki bo 10. novembra predstavil svoj četrti studijski album. Radio Maribor je izbral za predpremierno predstavitev svoje nove izdaje.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Dan reformacije me spominja na to, kar je bilo tudi vodilo reformatorjev, da se moramo na podlagi božje besede vedno znova reformirati, obnavljati, preverjati naše življenje in delovanje. Vera nastane iz poslušanja božje besede, božja beseda pa se mora poslušati oz. pridigati, oznanjati v ljudem razumljivem materinem jeziku. To je bilo že načelo same reformacije in zato so tako prevodi Dalmatinove Biblije kot Nove Zaveze Štefana Küzmiča, bili epohalnega pomena za razvoj Evangeličanske Cerkve, še posebej pa osebnega odnosa z Bogom. Kajti božja beseda nam govori o tem, da nas Bog ljubi in kliče v svojo skupnost in, da si želi našega občestva, da je za našo odrešitev poslal v svet Jezusa Kristusa, ki nas je spravil z Bogom in, da na ta način lahko spoznavamo božjo voljo za naše življenje in delovanje. In to je tisto, kar je najpomembnejše v življenju vsakega verujočega kristjana, namreč, da pozna božjo besedo, da jo sliši v svojem jeziku, da jo lahko ponotranji, da jo posadi v svoje srce, ki vzklije in lahko prinaša potem stoteren sad. In na ta način smo Slovenci dobili božjo besedo v svojem jeziku, na njej rasli, izgrajevali svoje občestvo in ključno potem tudi imeli Evangeličansko Cerkev, ki je v tistem času, pa tudi v današnjem času delovala ravno na teh osnovah. Veseli me, da je glede na delo in pa zasluge Primoža Trubarja dan reformacije postal tudi dela prost dan in državni praznik. Ob dnevu reformacije vsem nam Slovencem in Slovenkam, kakor tudi vsem prebivalcem naše domovine, želim obilo miru, medsebojnega spoštovanja, dobre volje, zdravja in pa lepih trenutkov, ki jih bomo oblikovali in preživljali skupaj. Da se bo ta misel Primoža Trubarja, da naj smo eden do drugega ljubeči, usmiljeni in spoštljivi, uresničevalo v našem vsakdanu in, da bomo tako nam in pa tudi drugim, ki bodo prebivali v naši sredini, omogočili prijetno, veselo in mirno sožitje. Vsem ljudem dobre volje želim za današnji praznik, vse dobro, mirno in prijetno sožitje ter obilo božjega blagoslova.

Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V 2. delu serije spominov psihologinje Mete Kramar se v njenem pripovedovanju odpravimo v interdisciplinarno ekipo Leva Milčinskega, spoznamo prvega slovenskega certificiranega psihoterapevta Leopolda Breganta in pomen, ki ga je ta pristop imel v tistem času. Psihologinja Meta Kramar je tudi pionirka opazovanja zgodnjega razvoja pri nas. Kaj nas brsteči nevrončki naučijo o življenju in odnosih? Brskamo po arhivu oddaj, ki jih pripravlja Mojca Delač.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Na praznični dan poslušamo skladbo Trubar v izvedbi Murata & Josea ter našega Big banda in otroškega pevskega zbora.

Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje, da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije? Poslušajte Radiosfero.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Pravijo, da naključij ni. Tako da morda ne moremo reči, da smo dr. Marjana Dermelja srečali po naključju, bil pa je takoj pripravljen sodelovati v naši oddaji. Kemik po izobrazbi rad pripoveduje o svojih službenih letih, pa o družini, ženi ter hčerah Mateji, slavistki, in Marjani, ki je šla po njegovih stopinjah. Razveseljujeta ga dva vnuka in pravnukinja, v zadovoljstvo mu je tudi to, da pri svojih letih lahko vsak dan še vedno veliko prehodi. Dr. Marjana Dermelja je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije. Ljudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času.

Gostje:

mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji;
akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika;
dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru;
dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kako so duhci pregnali čarovnico Kunigundo.
Pripoveduje: Sabina Kogovšek.
Napisala: Nina Bradaškja.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Tokratni večer namenjamo spominu na najdražje, ki so odšli med zvezde, ki jih še vedno neizmerno ljubimo in prav zato ostajajo še vedno med nami. Minevanje je pač del našega življenja, bolečino, ki jo ob tem čutimo, pa seveda vedno lajšata glasba in izbrana beseda. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Motiv smrti, ki s seboj vzame ljudi vseh stanov, je bil vedno del razmisleka o kratkotrajnosti človeškega življenja. Velikokrat ga je spremljal še en prastari topos, ubi sunt?, kam so šli vsi tisti, ki so nekdaj izpolnjevali svet s svojo veličino. Prav o tem pripovedujejo Kitice ob očetovi smrti španskega dvorskega pesnika Jorgeja Manriqueja (1440-1479). Njegove Kitice ob očetovi smrti, ki so izšle posthumno leta 1490 in v trenutku doživele velik uspeh, so, kot med drugim zapiše avtor spremne besede k Literarnemu večeru Ignac Fock, "kontemplacija časa: zelo nazoren prikaz ne le minljivosti, temveč procesa, brezprizivne mehanike minevanja. So resigniran, a tudi skrivnostno večplasten izraz melanholije in obžalovanja nepovratnosti, in ti občutki niso povsem tuji nobeni dobi, še najmanj pa današnji."

Prevajalec Aleš Berger,
interpret Željko Hrs, avtor uvodne besede Ignac Fock,
bralka Maja Moll,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoj kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi priredbami. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.

Na dan reformacije se običajno spomnimo, kaj vse so slovenski protestantski pisci naredili za slovensko knjigo. Vrhunec njihovega prizadevanja je bil Dalmatinov prevod Biblije in slovenščina je s tem postala petnajsti jezik, v katerega je bilo prevedeno celotno Sveto pismo. Predgovor, ki ga je Jurij Dalmatin sicer napisal v nemščini, je poslovenil Mirko Rupel.

Igralec Slavko Cerjak,
režiserka Elza Rituper,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc.

Oddaja je bila posneta oktobra 2002.