Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez.

Kljub temi in hladu je sobotno jutro nekaj posebnega. Vsaj za tiste, ki so prosti in jim ni treba v službo. Zato vsem, ki ste kljub soboti že pokonci, želim dobro jutro. Ob misli, da bi lahko še spali, lahko hitro pomilujemo sami sebe. Človek je bitje, ki se zna in zmore pomilovati. Pogosto pa se sprašujem, ali nam je to res v korist. Naj vsak le pomisli, kaj ga v teh zadnjih dneh pesti, kakšne težave ima, kaj težkega ga še čaka, in ne bo treba dolgo čakati, da se bomo zasmilili sami sebi. Ob tem smo hitro sami najbolj ubogi in nič nas ne more več utolažiti.
Ko sem pred leti odhajal za dalj časa v Afriko, da bi pomagal ubogim, vsaj tako sem si mislil, sem kmalu opustil to namero. Res da nimajo služb, nimajo denarja, niti zdravstvene oskrbe, šole so slabe, še slabše ceste in promet. Država ne deluje in vsak se poskuša znajti, kakor zmore in zna, saj denarja nikoli ni dovolj, če ga sploh kaj imajo. Za nas Evropejce so to tipični ubogi ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Saj se res nič ne branijo našega denarja, a ob tem ne delujejo nesrečno. Njihovo življenje je kljub lakoti, bolezni in negotovosti veliko bolj polno veselja kot življenje povprečnega Slovenca. Tam s peščico riža prikličeš veliko več nasmeha kot pri nas z najboljšo pojedino. Afričani res nimajo veliko, še manj imajo upanja na boljšo prihodnost, imajo pa sedanjost, ki jo znajo živeti.
Vsaj znali so, vedno bolj pa to izgubljajo. Dobili so pametne telefone, medmrežje in s tem tudi naše, severnjaške sanje. Do zdaj je bilo dovolj malo hrane in dobra družba, zdaj so to naše, potrošniške sanje, ki jih vedno bolj onesrečujejo. Čudil sem se, da jih ni bilo strah bolezni, niso se bali niti smrti, no, mrtvih se še vedno bojijo, a zdaj vedno bolj hrepenijo po denarju in blagu, ki ga to prinaša. Njihov mir je šel po gobe in iz njih, ki so bili prej ubogi le za nas, vedno bolj postajajo ubožni, ki se z velikimi pričakovanji podajajo na pot proti bogatemu severu.
Ko na jutrišnjo nedeljo razmišljamo o ubogih, ne pozabimo, da ni dovolj naš dar. Prav bi bilo, da bi na revne ne gledali s pomilovanjem, ampak v želji, da v njih odkrivamo veselje do življenja. Želim vsem nam, da bi z veseljem darovali iz svojega obilja in s tem po zgledu sv. Frančiška, ko postajamo ubogi pri lastništvu, bili vedno bogatejši v radosti življenja.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka informativna koristna slovenščina

Tretji petek v novembru je na slovenskih šolah in v vrtcih že Tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi mi si bomo zaželeli dober tek, sestavili sobotni jedilnik in izvedeli, kakšen je bil vaš včerajšnji šolski zajtrk. Pokukali bomo še v kuhinje in na krožnike ter ugotovili, koliko smo izbirčni. Kako pa vam teknejo kruh z maslom in medom, mleko in domače jabolko? In kakšno naj bi bilo videti jabolko, da ga pojeste?

Druga šola, na kateri smo izpeljali radijske novinarske delavnice, je Osnovna šola Matije Čopa Kranj, v oddaji pa bodo učenci govorili o sladkorni bolezni. Kakšno je življenje mladostnika s to boleznijo in za kakšno bolezen sploh gre? Več izvemo v soboto po 9. uri.

Na OŠ Matije Čopa Kranj smo spoznali tudi mladega obetavnega športnika. To je nogometaš Aljaž Prača, ki trenira v Nogometnem klubu Sava Kranj, spoznajmo ga v rubriki Hudo športni!

V sveže izdani knjigi z naslovom Ive ni, ki jo je ta mesec izdala založba Miš, se z družinsko, sestrsko in bratsko tematiko prepleta še okoljevarstvena tema, vse skupaj pa mladinski roman podaja v napeti, a zabavni zgodbi. V tokratnem Kulturomatu sta o svojem ustvarjanju knjige Ive ni spregovorila ilustrator Igor Šinkovec in avtorica Tina Bilban.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev torkove oddaje, v kateri je gostoval pianist Tomaž Pačnik.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

27. septembra je minilo 120 let od rojstva književnika, misleca, politika, enega izmed voditeljev Osvobodilne fronte, Edvarda Kocbeka. Kot prepričan kristjan, ki je bil v sporu s Cerkvijo, ter prepričan socialist, ki je bil v sporu s Partijo, je Kocbek zasedal nemogoče mesto v slovenski manihejsko strukturirani ideološki krajini, zato pa se danes kaže kot eden najbolj fascinantnih, najmarkantnejših pa tudi najbolj kontroverznih Slovencev prejšnjega stoletja.
A bolj ko nas vznemirjajo njegove politične izbire oziroma odločitve, ki jih je sprejel v težkih letih pred, med in po drugi svetovni vojni, manj se – tak je vsaj vtis – zanimamo za tisto, kar je Kocbek sam štel za svoje najbrž najpomembnejše delo – za poezijo. Če namreč kolikor toliko zavzeto še beremo Kocbekove znamenite novele, zbrane v zbirki Strah in pogum, ter njegove dnevniške zapiske, objavljene v knjigah Tovarišija in Listina, saj ta dela eksplicitno tematizirajo ravno njegovo partizansko izkušnjo in tako zvedavega bralca in bralko peljejo v samo srce protislovij slovenskega 20. stoletja, pa puščamo poezijo, ki jo je Edvard Kocbek sicer pisal od gimnazijskih let pa do pozne starosti, nekako ob strani, saj se zdi manj pripravna za tiste vrste zainteresirano branje, ki naj nam pomaga bolje razumeti predvsem našo kolektivno usodo v usodnem času.
Seveda to še ne pomeni, da so Kocbekove pesmi brez izrazne gibkosti ali ritmične izbrušenosti, brez miselne ali čustvene globine oziroma, rečeno čisto na kratko, brez literarne vrednosti. Prav nasprotno. Kot namreč lahko hitro ugotovimo ob listanju po izboru iz Kocbekove lirike, ki je pod naslovom Med zemljo in nebom pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi, lahko srečanje s sporočilno polivalentno Kocbekovo poezijo napravi sila močan vtis na bralke in bralce. In to celo na vse tiste, ki jih vendarle zanima predvsem nelahka zgodovina slovenskega 20. stoletja. A kako neki je Kocbeku to uspelo? O čem pravzaprav piše, ko piše svoje pesmi? Nam, ne nazadnje, njegova lirika vedno znova, iz leta v leto, iz zbirke v zbirko sporoča eno in isto – ali pa se poudarki sčasoma spreminjajo?
To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili literarno kritičarko Diano Pungeršič, ki je antologiji Med zemljo in nebom, za katero je selekcijsko delo sicer opravil kocbekoslovec Mihael Glavan, pripisala poglobljeno spremno besedo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kristina Menih je izolska književnica, kulturna ustvarjalka, pravljičarka in publicistka. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Izolski spomini – memoriale Isolane, v kateri nas popelje skozi spomine desetih Izoljanov na življenje v Izoli v drugi polovici 20. stoletja. Njena pot pisateljevanja pa se je začela že desetletja nazaj, ko je orala ledino pri pisanju zgodb in knjig za otroke na področju ekologije in meditacije. O tem, kje najde navdih za svoje zgodbe in pravljice, zakaj je treba skrbeti za slovenski jezik in kako pomembni sta branje in pripovedovanje v današnjem času, se je s Kristino Menih pogovarjala Tadeja Bizilj.

Kantavtor Luka Gluvić nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj šesti studijski album »Goreči grm«. Z albumom nadaljuje svoje ustvarjanje v t. i. lo-fi produkcijski kakovosti – pesmi zvenijo, kot bi bile posnete v nekem drugem času, s starejšo snemalno opremo. Po glasbeni in vsebinski plati se navdihujejo pri ustvarjalnosti velikih ameriških kantavtorskih imen in poslušalcem ponujajo odgovor na vprašanje, kako bi zvenela americana, če bi bila napisana v slovenskem jeziku.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad Mestne občine Maribor je tudi Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije svetega Petra pri Mariboru, v Malečniku, doktor kanonskopravnih znanosti, ki je za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru prejel srebrni grb mesta Maribor. V Malečnik prihajajo številni romarji, kot boste slišali v nadaljevanju oddaje; precejšen del pa bomo namenili predvsem odpustkom, kajti papež Frančišek je dejal, da je odpustek kot jubilejna milost. To pa se navezuje na jubilejno leto 2025, izdane so tudi norme o podeljevanju odpustka v prihodnjem letu.

Strahec Strah je na nočnem pohodu odkril slaščičarno …
Pripoveduje: Stanislava Bonisegna.
Napisala: Manka Kremenšek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluza in druge glasbe iz obdobja pred rokenrolom. Jedro koncerta v Škofji Loki bodo sestavljale skladbe s plošče "100 Years", ki sta jo Race in italijanski glasbeni čarovnik Michelangelo Russo posnela lani, izšla pa je letos oktobra. Plošča združuje bluz, ambientalno glasbo in elektroniko. Mi bomo kot povabilo na koncert predvajali posnetek iz Novega mesta, ki smo ga naredili pred sedmimi leti. Race in Russo sta takrat nastopila v Kulturnem centru Janeza Trdine, po večini pa sta izvajala skladbe bluzovskega mojstra Johna Leeja Hookerja. Vljudno vabljeni k poslušanju. Podobno glasbo boste kmalu slišali tudi v Škofji Loki v AKC Nama.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih.
Tokrat s prvakom ljubljanske Drame, nosilcem Borštnikovega prstana – dramskim igralcem Igorjem Samoborjem. Od leta 1981 je član ljubljanske Drame, v letih od 2013 do 2021 pa je bil tudi njen ravnatelj.

Avtor oddaje: Alen Jelen

Dramski igralec – Igor Samobor

Ivan Minatti, izrazit povojni intimist, ki sta mu bila kot pesniku blizu motiva narave in ljubezni, je avtor enega najznamenitejših verzov slovenske poezije – Nekoga moraš imeti rad. Izbor, ki ga prinaša Literarni nokturno, te pesmi ne vključuje, pripravil pa ga je – zanimivo – pesnik sam pred 25 leti.

Igralec: Slavko Cerjak.
Režiser: Jože Valentič.
Glasbena opremljevalka: Marko Stopar.
Mojster zvoka: Mitja Krže.
Redaktorja: Vlado Motnikar, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 1999.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Vkb Band: Crooked Little Heart. Trio iskrivih glasbenic iz newyorških klubov na 15. novembra izdanem albumu interpretacij skladb Toma Waitsa. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/11/13/vkb-band-crooked-little-heart/