Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Totalitarni sistemi so med seboj primerljivi.
Imajo podobne vzvode in ni jih težko razločevati – kot da izhajajo iz iste genetike in pripadajo istemu rodovniku.
Dejansko izvirajo, vsi po vrsti, iz naročja hudiča.
Karkoli je namreč njihov politični manifest, od leve do desne skrajnosti, vsi gradijo na istem imenovalcu.
Na imenovalcu strahovanja, nasilja, laži.
Na prividu, da se ustvarja pravičnejša družba na poteptanju tega, kar je.
Če se kdo upira novemu redu, je razredni sovražnik in zapisan smrti.
Če kdo ne verjame v odrešenje, ki prihaja po totalitarizmu, je deležen izobčenja – politične teorije brezčutnih akademikov, pisateljev, družboslovcev.
In dialektike neiskrenih, krvoločnih politikov, ki so zasvojeni z oblastjo.
Na začetku vsakega totalitarizma stoji razdiralna moč revolucije.
Skrajnost misli in ravnanja, ki se kot virus prenaša po krvnem obtoku družbe.
Dokler organizem ne odpove in je posledica zadušitev obstoječega reda.
Sleherni totalitarizem nosi v sebi trojno zlo.
Kot prvo uničuje opozicijo.
Če drugače ni mogoče, z usmrtitvijo vidnih posameznikov ali množičnimi poboji nasprotnikov.
Kot drugo uveljavlja strahovlado, da bi bili ljudje ubogljivi in vodljivi.
Kot tretje reže Boga, verske simbole, izročilo Cerkve.
Kajti ljudem ne sme biti na voljo izkušnja transcendence, ki poveličuje Stvarnika.
To bi spodkopalo avtoriteto totalitarnih voditeljev, zemeljskih stvarnikov pogubnih režimov.
A se diktature, zgrajene na množici pobitih, naposled vsepovsod sesujejo – samodejno.
Zaradi odsotnosti Božje bližine, svetega varstva in umanjkanja nebeškega blagoslova.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka informativna koristna slovenščina

Vikendi in počitnice so rezervirani za sprostitev od šole, učenja, domačih nalog – pa je pri vas tudi tako? Se morate kdaj tudi med vikendom kaj učiti, ponoviti, pripraviti kakšen plakat ali predstavitev, ali pa vas morda čaka kup domačih nalog? O tem, kako in koliko se učijo za šolo, nam bodo več povedali naši današnji sogovorniki – tretješolci z Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče ter njenih podružničnih šol Turjak in Rob. Dobili boste tudi dober recept, kako so vaši vikendi lahko brez učenja in nalog ter slišali, kakšen je zanje dober učitelj.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi?

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj. Vsako soboto ob 16.30 na Prvem.

Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu »Mačahe« (2020) so zdaj tu »Ljubožerci«: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih.
Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralcu Juretu Ivanušiču. Priznani dramski igralec in šansonjer je otroštvo preživel na Dravskem polju. Igra harmoniko in klavir. Študiral je klavir v avstrijskem Gradcu in uspešno opravil študij dramske igre in umetniške besede na ljubljanski AGRFT. Jure Ivanušič je vsestranski ustvarjalec in odlično se znajde v vlogi igralca, šansonjerja, pianista, skladatelja, režiserja, scenarista in besedilopisca. Nastopa v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih. Blizu sta mu tudi film, radio in televizija. Kot glasbenik je v prvi vrsti pianist in šansonjer. Sodeloval je z igralcem Radetom Šerbedžijo. Leta 1992 sta skupaj koncertirata po Evropi, ZDA in Kanadi. Predan je šansonu. Nad njim se je navdušil v srednji šoli. Izdal je tri avtorske albume šansonov, poslovenil je tudi šansone njemu ljubega belgijsko-francoskega šansonjerja Jacquesa Brela. Tokrat Jureta Ivanušiča predstavljamo s posnetkom oddaje, ki jo je Teja Klobčar pripravila leta 2016 ob izidu njegove zgoščenke Sonce in sence.

Avtor oddaje: Alen Jelen

Dramski igralec – Jure Ivanušič

V okviru dne Rudolfa Maistra, slovenskega praznika, ki ga od leta 2005 praznujemo 23. novembra, lahko v Literarnem nokturnu slišite izbor pesmi iz Maistrovega opusa. Maister se je v slovensko zavest zapisal predvsem kot general, ki je s svojimi vojaki in častniki leta 1918 obranil severno mejo, gojil pa je tudi ljubezen do knjig in poezije. Objavil je dve pesniški zbirki: v prvi s preprostim naslovom Poezije iz leta 1904 opazimo močno sled realizma, tudi Aškerca, v drugi - Kitici mojih - iz leta 1929 pa se je tematsko dotaknil človekovega gorja in velike vojne.

Interpret: Aleksij Pregarc,
režiser: Gregor Tozon,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
tonski mojster: Mirko Marinšek,
urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman (ponovitev),
leto nastanka: 2004.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča. Vsako soboto ob 23.15 na Prvem.