Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Tea Lubej živi na več kot tisoč metrih na Ojstrici na pobočju Košenjaka nad Dravogradom. Že prve zamisli o postavitvi vetrnic na njihovem območju, so med krajani povzročile velik nemir. Združili so se v civilno pobudo in takrat se je začel njihov bo ne le metaforično, tudi skoraj povsem dobesedno z mlini na veter. Tea Lubej je glas tamkajšnjih prebivalcev.

Totalitarni sistemi so med seboj primerljivi.
Imajo podobne vzvode in ni jih težko razločevati – kot da izhajajo iz iste genetike in pripadajo istemu rodovniku.
V resnici izvirajo, vsi po vrsti, iz naročja hudiča.
Kar koli je namreč njihov politični manifest, od leve do desne skrajnosti, vsi gradijo na istem imenovalcu.
Na imenovalcu ustrahovanja, nasilja, laži.
Na prividu, da se pravičnejša družba ustvarja tako, da poteptaš to, kar je.
Če se kdo upira novemu redu, je razredni sovražnik in zapisan smrti.
Če kdo ne verjame v odrešenje, ki prihaja po totalitarizmu, doživi izobčenje v političnih teorijah brezčutnih akademikov, pisateljev, družboslovcev.
In dialektiki neiskrenih, krvoločnih politikov, zasvojenih z oblastjo.
Na začetku vsakega totalitarizma stoji razdiralna moč revolucije.
Skrajnost misli in ravnanja, ki se kot virus prenaša po krvnem obtoku družbe.
Dokler organizem ne odpove in je posledica zadušitev obstoječega reda.
Vsak totalitarizem nosi v sebi trojno zlo.
Prvič: uničuje opozicijo.
Če drugače ni mogoče, z usmrtitvijo opaznih posameznikov ali množičnimi poboji nasprotnikov.
Drugič: uveljavlja strahovlado, da bi bili ljudje ubogljivi in vodljivi.
Tretjič: reže Boga, verske simbole, izročilo Cerkve.
Kajti ljudem ne sme biti na voljo izkušnja transcendence, ki poveličuje Stvarnika.
To bi spodkopalo avtoriteto totalitarnih voditeljev, zemeljskih stvarnikov pogubnih režimov.
A se diktature, zgrajene na množici pobitih, naposled vsepovsod sesujejo – samodejno.
Zaradi odsotnosti božje bližine in svetega varstva in zato, ker umanjka nebeški blagoslov.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V tokratni oddaji KiKs ob pol osmih bomo pogledali, kako poteka tipičen šolski pogovor med učiteljem in učencem pri pouku razrednega pouka: učitelj recimo nekaj vpraša, pokliče učenca, ta odgovori z besedo ali kratkim stavkom, učitelj se odzove s povratno informacijo in postavi novo vprašanje. Za pouk v slovenskih šolah pa je značilen še en, vmesen, dodaten del. Gotovo vam je znan stavek: »Odgovôri v celem stavku!« Ker so nekateri učenci šibki v tvorjenju skladenjsko popolnih povedi oziroma »celih« povedi, učitelji na takšen način stremijo k temu, da bi se učenci tega naučili. Je takšna zahteva v pogovoru smiselna? Sogovornica: Marja Bešter Turk, jezikoslovka in didaktičarka, ki je poučevala na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Konci tednov in počitnice so rezervirani za sprostitev od šole, učenja, domačih nalog – pa je pri vas tako? Se morate kdaj tudi med koncem tedna kaj učiti, ponoviti, pripraviti kakšen plakat ali predstavitev ali pa vas morda čaka kup domačih nalog? O tem, kako in koliko se učijo za šolo, nam bodo več povedali naši današnji sogovorniki – tretješolci z osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah ter njenih podružničnih šol Turjak in Rob. Dobili boste tudi dober recept, kako doseči, da bodo vaši konci tednov lahko brez učenja in nalog, ter slišali, kakšen je dober učitelj.

Oddajo Hudo smo namenili otroškemu zborovskemu petju, razlog pa je vrhunski uspeh, ki so ga dosegli pevke in pevci z dveh slovenskih osnovnih šol. Združeni v Projektni otroški zbor Osnovne šole Lesično in Osnovne šole Planina pri Sevnici pod vodstvom zborovodje Mateja Romiha so med 24. in 28. oktobrom v španskem mestu Calello in v Barceloni na svetovnem zborovskem pokalu prejeli zlato medaljo in priznanje in s tem dokazali, da sodijo v svetovni vrh med otroškimi pevskimi zbori.

V oddaji Hudo športni smo spoznali že kar nekaj atletov, nismo pa še govorili s kom, ki bi treniral met kopja. Svetovni rekord je 98 metrov in 48 centimetrov, mi pa smo državnega prvaka v tej disciplini in konkurenci do 16 let spoznali na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica. Ime mu je Črt Zorc.

Lucija Lenarčič Bošnjak, 15-letna dijakinja Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani, ki je napisala fantazijski roman z naslovom Nikdar enaka, je današnja gostja Kulturomata. O čem piše v romanu in kaj je pri pisanju najteže, je povedala Lani Furlan.

Huda muska odgovarja na vprašanja o glasbi okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Sobotno branje pripoveduje o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dr. Salvator Žitko je zgodovinar, publicist in urednik, ki je verjetno kot le malokdo zasidran v primorskem prostoru, ki ga ta prostor neznansko privlači in ki je ta prostor v marsičem tudi močno sooblikoval. Spada namreč med prve generacije izobražencev, ki so - po tem ko je naša obala z Londonskim memorandumom leta 1954 dokončno postala del Jugoslavije - v tem prostoru pomagali graditi in razvijati slovenske institucije. Tokratni gost Razkošja v glavi je spričo hudega pomanjkanja kadrov najprej deset let učil zgodovino in estetsko vzgojo na koprski gimnaziji, potem pa več kot 25 let vodil Pokrajinski muzej v Kopru ter ob tem odigral ključno vlogo pri razvijanju zgodovinopisja tega prostora, ki že v svoji arhitekturni dediščini odraža preteklost, tako drugačno od preteklosti preostale Slovenije.

Poezija v rovtarskem dialektu, ki včasih najde navdih tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega kuharja skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu »Mačahe« (iz leta 2020) so zdaj tu »Ljubožerci«: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof.

Od same skoposti je umrl.
Italijansko pravljico pripoveduje Darja Reichman.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 1994.

V Slovenijo po sedmih letih znova pride leta 1963 rojeni avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds. Race, ki je igral kitaro na štirih rednih studijskih albumih Nicka Cavea, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluza in druge glasbe iz obdobja pred rokenrolom. Jedro koncerta v AKC Nama v Škofji Loki, ta bo v sredo, 27. novembra, bodo sestavljale skladbe s plošče Hundred Years, ki sta jo Race in njegov sedanji sodelavec, italijanski glasbeni čarovnik Michelangelo Russo, ki igra na orglice in skrbi za elektroniko, posnela lani, izšla pa je oktobra letos. »Hundred Years« je torej novi album Huga Racea in Michelangela Russoja. Združuje bluz, ambientalno glasbo in drzno futuristično elektroniko. Koncert v Škofji Loki bomo posneli za naš sobotni glasbeni večer. Tonski mojster bo Matjaž Mastnak, urednik pa Jane Weber. Koncert, ki ga lahko slišite tu, je iz leta 1994. Šlo je za enega prvih koncertov Huga Racea pri nas.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo tudi v gledaliških uprizoritvah in na koncertih.
Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralcu Juretu Ivanušiču. Priznani dramski igralec in šansonjer je otroštvo preživel na Dravskem polju. Igra harmoniko in klavir. Študiral je klavir v avstrijskem Gradcu in uspešno opravil študij dramske igre in umetniške besede na ljubljanski AGRFT. Jure Ivanušič je vsestranski ustvarjalec in se odlično znajde v vlogi igralca, šansonjerja, pianista, skladatelja, režiserja, scenarista in pisca besedil. Nastopa v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih. Blizu so mu tudi film, radio in televizija. Kot glasbenik predvsem pianist in šansonjer. Sodeloval je z igralcem Radetom Šerbedžijo. Leta 1992 sta skupaj koncertirata po Evropi, ZDA in Kanadi. Predan je šansonu. Nad njim se je navdušil v srednji šoli. Izdal je tri avtorske albume šansonov, poslovenil je tudi šansone njemu ljubega belgijsko-francoskega šansonjerja Jacquesa Brela. Tokrat Jureta Ivanušiča predstavljamo s posnetkom oddaje, ki jo je Teja Klobčar pripravila leta 2016 ob izidu njegove zgoščenke Sonce in sence.

Avtor oddaje: Alen Jelen

Dramski igralec – Jure Ivanušič

V okviru dne Rudolfa Maistra, slovenskega praznika, ki ga od leta 2005 praznujemo 23. novembra, lahko v Literarnem nokturnu slišite izbor pesmi iz Maistrovega opusa. Maister se je v slovensko zavest zapisal predvsem kot general, ki je leta 1918 s svojimi vojaki in častniki obranil severno mejo, gojil pa je tudi ljubezen do knjig in poezije. Objavil je dve pesniški zbirki: v prvi s preprostim naslovom Poezije iz leta 1904 opazimo močno sled realizma, tudi Aškerca, v drugi, Kitici mojih iz leta 1929, pa se je tematsko dotaknil človekovega gorja in velike vojne.

Interpret: Aleksij Pregarc,
režiser: Gregor Tozon,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
tonski mojster: Mirko Marinšek,
urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman,
leto nastanka: 2004.

Glasbena cesta 2.3.1.5 .. The Salmon – Kiddus 1 x Bazbaz x Tchiky. Na čarobnem mostu med pariškim soulom in jamajškim reggaejem. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/11/21/the-salmon-kiddus-1-x-bazbaz-x-tchiky/