Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 11. jan. 2025

Prvi • Sob, 11. jan.

00:00
Poročila

00:07
Ponovitev: Odprto za srečanja

01:00
Poročila

01:10
Ponovitev: Morje in mi

01:30
Ponovitev: Primorski kraji in ljudje

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev: Glasba iz hendrixa ali glasbena oddaja

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Maja Kolar je doktorica znanosti s področja agronomije, ki se je tudi iz svoje lastne življenjske izkušnje posvetila ekološkemu kmetijstvu. V zadnjem času pa predvsem tudi ohranjanju in razmnoževanju starih ekoloških semen. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Za Združenje Demeter Slovenija certificira Demeter kmetije in vodi izobraževanja za Demeter kontrolorje. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori ter pri organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. In je strokovna vodja Semenjalnice, ekološke hranilnice semen, ki je nastala kot rezultat zasebne pobude inštituta Ekosemena ob pomoči na Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in sedmih tamkajšnjih občin. V okviru projekta je zaživel celostni model ekološke semenarske zadruge, v kateri semena razmnožujejo s pomočjo kooperantov, zbirajo, žlahtnijo in že delijo tudi med uporabnike. » Domača semena so naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina«, pravi Maja Kolar in tega se pri nas še vse premalo zavedamo.

Če bi bil papež – in, joj, kar vidim zavijanje z očmi v določenem pobožnem ženskem samostanu, nekaj preveč resnih bogoslovcev pa je celo odložilo revijo iz rok, za kar se urednici iskreno opravičujem … je pa seveda res, da naklada zato ne bo utrpela škode – bi uvedel spremembe v Svetem pismu. Ne, nič vsebinskega, lepo vas prosim, saj sem vendar zapisal: če bi bil papež, in ne, če bi bil Bog, bi se pa malo poigral s kazalom in bi zaukazal, naj pri tiskanju Novo zavezo premaknejo na začetek, Staro zavezo pa za njo.
A zakaj?
Zato, ker se mi zdi, da velika večina tistih kristjanov, s katerimi tako ali drugače prihajam v stik, Sveto pismo bere (in dojema) kot roman. In ko se po napornem (in seveda dolgem) branju Stare zaveze končno prebijejo do Evangelijev, so že utrujeni in zato berejo površno, mnogim pa se celo zgodi, da zato ne dojamejo ne zapleta ne razpleta zgodbe. Zato se znova in znova vračajo nazaj, misleč, da so kaj zgrešili ali narobe prebrali, in tako mnogi ostanejo zataknjeni v Stari zavezi. Proti kateri nimam čisto nič, le da sem mnenja, da jo je treba brati pri »Luči, ki je prišla na svet.« (glej Jn 1,9)
Da ne bo prehudega nesporazuma, naj za tista dva, tri bogoslovce podčrtam – nad sestrami sem žal že obupal –, da ne mislim dobesedno, temveč govorim o simboličnem, duhovnem zatiku in da se po svoji stari navadi, ki je ne le železna, ampak že kar zarjavela srajca, malo norčujem. Malo. Malo pa seveda mislim resno.
Preprost primer:
V prvem psalmu beremo, da je človek, ki se ne druži z grešniki, kot drevo, zasajeno ob vodnih strugah, in mu listje ne ovene in mu vse uspeva. Jasno! Najlaže je postaviti ograjo, plot ali zid in paziti, da ga grešni in neverni bližnjiki ne preplezajo, saj nas lahko že zgolj z dihanjem okužijo z miselnostjo tega sveta, ki mu ne in ne smemo pripadati. Najlaže je prejete talente zaviti v prtič in zakopati, kajti menjalnice in tržnice so – kako bi lahko bilo drugače - v rokah nevernih bližnjih. Naj skozi špranje v zidu ali čez plot gledajo našo travo, ki je seveda blagoslovljena in bolj zelena, njih pa naj se Bog usmili na sodni dan.
Med tem pa se po Novi zavezi sprehaja Jezus, ki je psalmistovo logiko obrnil na glavo, saj se druži z grešniki, in v očeh tega sveta nikakor ni uspel, saj je »ovenel« in umrl na križu kot hudodelec, s katerimi se je družil in katere je prišel klicat.
Pa ne le to! Če mi je všeč ali ne, Jezus se vedno znova ustavlja ob moji ograji, pred mojim plotom, pred mojim zidom in se ozira po bujno cvetočih vejah mojega drevesa, kjer sedim v svoji pravičniški krošnji in zviška gledam na druge, in mi govori: »Splezaj hitro dol! Tvoje drevo ne daje sadu!«

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar, 11. 1.

06:15
Vreme z meteorologom

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike – v Združenih državah Amerike, na primer, se govorci ameriške angleščine na dan naučijo dve novi besedi. Koliko pa se jih mi?

08:00
Poročila

Med 8. in 9. uro se lahko vklopite v sobotni klepet po radiu, se pozabavate z zankami in zvočnimi ugankami, z radijskim mikrofonom pa vsak teden obiščemo vrtec ali šolo. Tokrat so otroci Alji povedali, kako kličejo zimo. Želijo si, da bi v prvem mesecu leta zima stresala sneg. Medtem ko čakajo, da z neba začnejo padati snežinke, pa si znajo kar sami pričarati belo zimo …

09:00
Poročila

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Spoznajmo mlada sogovornika, ki sta za svoj šport izbrala alpsko smučanje. Obiskujeta OŠ Antona Tomaža Linharta, trenirata v Smučarskem klubu Radovljica, ne ustrašita pa se ne mraza ne hitrosti. Spoznajmo ju v rubriki Hudo športni!

V naslednjih minutah pa bomo izvedeli, kako glasbeno ustvarjalni so na eni izmed šol, ki jih letos ekipa Programa za mlade obiskuje z radijskimi novinarskimi delavnicami. Decembra smo bili na primer v Izoli. In koga smo ujeli pred mikrofon? Vesoljske bureke in Laro Bauer!

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

11:00
Poročila

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev torkove oddaje Prva vrsta, v kateri je gostovala zasedba Zookeepers.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

14:00
Poročila

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudnoznanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

Društvo slovenskih pisateljev je lani desetnico, nagrado za otroško in mladinsko književnost, podelilo Nataši Konc Lorenzutti za povest Jutri bom siten kot pes. Igralka, pisateljica, pesnica in pedagoginja se v svojem literarnem ustvarjanju sicer osredinja na otroke in mlade, piše pa tudi za odrasle. Skupaj z režiserko Majo Weiss se je podpisala pod scenarij za dokumentarni film Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, v katerem razkrivata usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno. Vprašanje identitete, torej tega, kdo sem, od kod prihajam in kam grem, pa odražajo tudi njena dela za mladino. V njih je ni strah nagovoriti aktualnih in tabu tem, s katerimi se srečujejo otroci in mladi, kot so: zasvojenost z digitalnimi napravami, smrt, ločitev staršev … Natašo Konc Lorenzutti smo spoznali v eni izmed lanskih oddaj Razkošje v glavi, tokrat vam jo ponovno ponujamo v poslušanje. S pisateljico se je pogovarjala Špela Šebenik.

17:00
Poročila

Pevka in flavtistka Klara Veteršek je članica različnih glasbenih zasedb, kot sta Funk Fu in Magic Pond, tokrat pa nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj prvi samostojni mali album »Intuicija in iskanje strani neba«. Glasba z elementi jazza, popevke in kantavtorstva ustvari okvir za Klarino osebno izpoved, vpeto v širši kontekst našega jezikovnega in kulturnega okolja.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Srbska pravoslavna cerkev zaradi uporabe julijanskega koledarja božič praznuje 7. januarja. Kako ta dan zaznamujejo pravoslavni verniki? V oddaji sodelujejo: paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović, predsednik srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost Rade Bakračević in predsednica Kulturnega in turističnega društva Novi Sad - Lendava Zlatka Frajzman. Torej: sodobno pravoslavje med duhovnim in tradicijskim izročilom.
.

Fantiček kolaček skoči s pladnja in se igra s Simonom.
Pripoveduje: Vesna Jevnikar.
Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

V našem koncertu na Prvem nocoj nastopa Hugo Race. Tretjič v tridesetih letih smo ga snemali za naš arhiv. Koncert smo pod uredniškim vodstvom etnomuzikologa Janeta Webra zapisali na trak 27. novembra lani v Alternativnem kulturnem centru Nama v Škofji Loki. Tonski mojster je bil Matjaž Mastnak. Avstralski kitarist in pevec Hugo Race, ki ga poznamo po delu z Nickom Caveom in skupino The Bad Seeds, sodi med glasbenike, ki se najdrzneje spopadajo z dediščino bluesa in druge glasbe iz obdobja pred rock'n'rollom. Jedro koncerta v Nami so sestavljale skladbe s plošče "100 Years", ki sta jo Race in njegov sopotnik - italijanski glasbeni čarovnik in orgličar Michelangelo Russo posnela leta 2023, izšla pa je oktobra lani - torej tik pred prihodom v Škofjo Loko. "100 Years" je torej novi album Huga Racea in Michelangela Russoja in podobno kot prejšnje plošče združuje blues, ambientalno glasbo in elektroniko. Med glasbeniki, ki so vplivali na Racea in Russoja, gre omeniti legendarne in kultne glasbenike, kot so bili Charley Patton, Blind Willie Johnson, Howlin' Wolf, Eddie Son House in predvsem John Lee Hooker. Nekateri našteti pokojni glasbeniki - med drugim so vsi po vrsti vplivali tudi na Johna Faheyja, vendar na neki drugi ravni - so bili Raceu bolj v navdih, drugi pa so s svojimi posnetki na Racea tudi neposredno vplivali, saj je ta prirejal njihove skladbe in jih izvajal na koncertih ter jih občasno tudi snemal za studijske plošče. Želimo vam prijetno poslušanje. Na odru Name v Škofji Loki sta kitarist in pevec Hugo Race in orgličar Michelangelo Russo!

Hugo Race & Michelangelo Russo
AKC Nama, Škofja loka, SLOVENIA
27.11.2024 ob 20.00

Snema Matjaž Mastnak
Reportažni avto Martin Florjančič
Asistent Gašper Vodlan
Urednik Jane Weber

1.GOLDEN TIMES
(Hugo Race) (Peermusic Publishing)

2.LOST CHILDREN (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

3.100 YEARS (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

4.JAPANESE CAR (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

5.POISON APPLES (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

6.SOMEBODY HELP ME (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

7.WAR OUTSIDE MY WINDOW (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

8.ETERNAL CITY (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

9.EARTHS ANSWER (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

10.DOPEFIENDS (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

11.UNTIL YOU SURRENDER (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

12.MINING THE MOON (Hugo Race / Francesco Giampaoli) (Peermusic Publishing)

13.WE NEVER HAD CONTROL (Hugo Race) (Peermusic Publishing)

14.LOVE BLUES (John Lee Hooker)

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Prvoosebna pripovedovalka Eva v zadregi in previdno vstopa v dialog s sopotniki in voznico na skupni vožnji. Vse jasneje je, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. Igra je nastala po kratki zgodbi iz zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih, v kateri je slovenska avtorica Ana Svetel popisala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji.

V vlogi protagonistke je nastopila nagrajenka Sklada Staneta Severja Miranda Trnjanin. V utemeljitvi so zapisali, da je mlada igralka s svojo eruptivno igralsko energijo v zadnjih dveh letih ustvarila serijo presežnih odrskih podob. V raznolikem razponu estetik in poetik se je izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in izbrušenim igralskim izrazom.

Režiserka: Ana Krauthaker
Prirejevalka: Kaja Blazinšek
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar

Eva – Miranda Trnjanin
Manuela – Sara Gorše
Katja – Doroteja Nadrah
Klemen – Voranc Boh
Glas iz telefona – Blaž Šef

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2020

23:00
Poročila

Jona Volah velja za začetnico feministične revolucije v hebrejski poeziji. Rodila se je leta 1944 v Kirjat Onu v osrednjem Izraelu staršem, ki so se priselili iz Besarabije. Doma so delno govorili jidiš. Dejavna je bila v krogu telavivskih pesnikov, ki se je oblikoval v šestdesetih letih 20. stoletja; objavljala je v literarnih revijah in leta 1966 objavila svojo prvo pesniško zbirko. Pisala je še za rock skupine; leta 1982 so njeno poezijo tudi uglasbili. Njeno delo vsebuje elemente rokenrola, jungovske psihoanalize in poulične govorice, ima hiter ritem ter močan seksualni element. Umrla je leta 1985. Prevedena je v več kot dvajset jezikov in velja za eno največjih hebrejskih pesnic. V Nokturnu lahko slišite tri njene pesmi, ki jih je prevedel Klemen Jelinčič Boeta.

Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta,
režiserka Špela Kravogel,
interpretka Tina Resman Lasan,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2025.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Goran Tanevski: Ascend. Novi album veterana makedonskega temnega vala, pevca, avtorja…https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/01/09/goran-tanevski-ascend/

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov