Čeprav je ustavno sodišče ugotovilo, da za postavitev dvojezične table zadostuje deset odstotkov slovensko govorečega prebivalstva v posameznem kraju, so predstavniki slovenskih osrednjih političnih organizacij v pogajalski skupini dali soglasje kompromisu, ki predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva - to pa predvsem zaradi pisne obljube, da bosta dežela in zveza zagotovili sistemsko rešitev slovenske glasbene šole.

Memorandum pa predvideva tudi druge ukrepe, ki naj bi služili na eni strani razvoju in pospeševanju slovenščine oziroma slovenske narodne skupnosti, na drugi strani pa tudi sožitja v deželi. Med drugim so obljubili posodobitev manjšinskega zakona in da bodo občine imele možnost, da s sklepi občinskih svetov zagotovijo dodatne topografske napise. Vzporedno so se pogajalski partnerji dogovorili tudi na kompromis glede uporabe slovenščine v občinah Škocjan in Dobrla vas. V Dobrli vasi imajo pravico za slovenski uradni jezik na občini prebivalci treh, v Škocjanu pa enajstih vasi. V ostalih občinah ostaja praksa z uradnim jezikom nespremenjena.

S težkim srcem privolili v boleč kompromis

Predstavniki krovnih političnih organizacij so sicer že pred petimi leti poudarili, da bi si želeli bolj velikodušno rešitev in da je pristanek na dogovor bil tudi boleč. V interesu dežele Koroške pa da so „skočili čez lastno senco“ in se bodo z vso odgovornostjo udeležili pri uveljavitvi ukrepov, je dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko po podpisu kompromisa in memoranduma, ko je ocenil, da je bilo s „kraljevsko etapo zaključeno poglavje v zgodovini, sedaj pa, da se lahko začne novo“.

V ponedeljek, dan pred peto obletnico, je Inzko z razočaranjem ugotovil, da se pričakovanja niso uresničila. Slovenci da so po obljubah pred in po plebiscitu v letih 1919 in 1920 in po podpisu Avstrijske državne pogodbe 1955 vnovič priča, da Avstrija in Koroška nista mož beseda. Sicer so dogovorjene dvojezične table postavljene, vse ostalo pa da je izpolnjeno ali dokaj pomanjkljivo ali pa sploh ne, je bil kritičen Inzko.

Inzko: „Kompromis ni bil pravičen, obljube pa niso uresničene“

Inzko je opozoril, da še vedno manjka približno 30 dvojezičnih kažipotov, slovensko glasbeno šolo pa da so razpolovili od prej 700 šolarjev na danes okrog 350.

Poslabšanje situacije in boleče razočaranje

Kljub memorandumu in številnim obljubam se je pravna situacija predvsem v zvezi z uporabo slovenščine kot uradnega jezika celo poslabšala, asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, na področjih uradnega jezika in reforme dvojezičnega šolstva da se praktično ne dogaja nič, je že v odprtem pismu ob obletnici kompromisa ugotovil odvetnik Rudi Vouk.

Kot vodja kompetenčne skupine Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) za pravna vprašanja je na ponedeljkovi novinarski seji ugotovil, da politika ni bila v stanju, da bi izkoristila pozitivno ozračje iz leta 2011 za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti. Kakor je dejal, je politika s podpisom kompromisa poglavje manjšinske zaščite očitno odkljukala.

Vouk: „Na prostovoljni ravni ni prišlo niti do vejice več“

Več na slovenci.orf.at