Nagrada, ki jo podeljujejo od leta 1988, je namenjena zaslužnim posameznikom iz vrst večinskega naroda za zasluge pri ohranjanju slovenščine in dobrem sožitju obeh narodnih skupnosti. Letošnjo nagrado so podelili sinoči v Celovcu, je za Televizijo Slovenija poročala dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Michael Georg Joham se je rodil leta 1969 v Labotski dolini, ki leži na vzhodu avstrijske zvezne dežele Koroške. Na študij teologije se je odpravil v Salzburg in bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Pravzaprav vse do študentskih let ni znal slovensko, nato pa se je slovenščine naučil tako dobro, da je lahko skoraj 20 let najprej služboval v dvojezični župniji v Kotmari vasi.

Tudi na nemško govorečem območju je vselej skrbel za sožitje med Avstrijci in Slovenci. Po besedah predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Valentina Inzka je Joham "morda edini oz. na vsak način med redkimi župniki, ki tekoče govorijo slovensko in ki lahko pridigajo v slovenščini, ne da bi brali." Kot je še dodal za Televizijo Slovenija, je "to že eno mojstrstvo".

Predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudaril, da se je nagrajenec "našega jezika najprej naučil iz naših pesmi in je potem prek tega vstopil tudi v naše strukture. Z nami nekako nosi tista bremena dneva, ki včasih tudi obstajajo, in se z nami zelo poistoveti."

Joham je o svoji motivaciji za učenje slovenskega jezika povedal za TV Slovenija: "Tukaj sta bili dve reči. Ena je bila ta, da se je eden od kolegov želel z mano pogovarjati po slovensko in sem mu moral povedati, da tega pač ne morem, ker ne poznam jezika. On mi je odvrnil, da sem v slovenščini tako lepo zapel, da je menil, da sem dvojezičen. Druga pa je bila ta, da je bila na univerzi na slavistiki možnost tečaja za začetnike."

Za avstrijsko radiotelevizijo ORF pa je poudaril še, da pri slovenščini ne gre samo za jezik, temveč za celo kulturo. Pri jeziku po njegovih besedah ni pomembno štetje besed, temveč duh spoštovanja. Ohranjanje dvojezičnosti je tudi sicer ena glavnih Johamovih prioritet na Zilji, kjer je pred dvema letoma na mestu župnika nasledil Stanka Trapa.

Nagrada nosi ime po slovenskem duhovniku, politiku, publicistu Andreju Einspielerju, ki je deloval v različnih krajih na avstrijskem Koroškem. Zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika in Slovencev, za sožitje obeh narodov na Koroškem, za splošno volilno pravico in politično svobodo. Kot vodilna politična osebnost koroških Slovencev je bil v drugi polovici 19. stoletja dolgoletni poslanec v deželnem zboru v Celovcu.

Lani so nagrado podelili izrednemu profesorju na celovški univerzi Georgu Gombosu za razvoj jezikovno pedagoških konceptov v predšolski vzgoji s poudarkom na dvo- in večjezičnih izobraževalnih ustanovah na avstrijskem Koroškem.