Vlada je na današnji seji sprejela akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za kulturo do leta 2027. "Gre za prvi tovrstni dokument na področju kulture v samostojni Republiki Sloveniji, saj do zdaj noben izmed nacionalnih programov ni imel samostojnega akcijskega načrta, ki bi usmerjal uresničevanje javnega interesa za kulturo, čeprav je to zakonska obveznost," so ob tem zapisali z ministrstva.

Akcijski načrt sledi nacionalnemu programu za kulturo, ki je bil sprejet za obdobje 2024–2031. V njem je nanizanih skupno 13 razvojnih ciljev z 79 prebojnimi ukrepi, za vsakega so navedeni tudi predvidena sredstva za njihovo uresničevanje, časovni načrt izvedbe, kazalniki neposrednega učinka in nosilci. Med ključnimi ukrepi so rešitve, ki prispevajo k dobrim pogojem za razvoj kakovostne umetnosti in skrbi za kulturno dediščino, vključno s pogoji dela, decentraliziranim razvojem kulture in njeno dostopnostjo ter skrbjo za okolje, so še zapisali na ministrstvu.

Sorodna novica Vlada sprejela resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031

Z načrtom želi ministrstvo nadaljevati trend povečanja sredstev in vzpostavljanja stabilnih pogojev za delo javnih zavodov, samozaposlenih v kulturi ter projektov in programov nevladnih organizacij, predvsem z razvojem podpornega okolja. Boljše pogoje bo ministrstvo zagotovilo tudi s potrebnimi zakonskimi spremembami, kot so uvedba daljšega uvajanja v delo za posamezne tehnične poklice v javnih zavodih, prekvalifikacije za baletne plesalce in določitev minimalnih honorarjev za samozaposlene v kulturi in njihov karierni razvoj.

Pri razvoju umetniških področij so poseben poudarek namenili sodobnemu plesu z ustanovitvijo decentraliziranega osrednjega javnega zavoda za sodobni ples in krepitvi področja filma. Na področju decentralizacije se med drugim pripravljajo novi razpisi in pozivi za kroženje vsebin po celotni državi in zamejstvu, za razvoj rezidenčnih centrov s fokusom na popestritvi kulturne ponudbe in gradnji kapacitet v manjših krajih in za razvoj gostovalnih mrež, ki bodo povezovale kulturne domove.

Načrt predvideva tudi podpiranje razvoja kulturno-umetnostne vzgoje. Prvič se na sistemski ravni povezujeta področji zdravja in kulture s posebnim poudarkom na razvoju projektov in programov, ki s kulturo pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva. Na področju skrbi za okolje načrt predvideva pospešeno vlaganje v energetske obnove javne kulturne infrastrukture in opremljanje kulturnega sektorja za prehod na trajnostni način organizacije kulturnih dogodkov, ki za sabo puščajo čim nižji ogljični odtis.