Vsaka generacija potrebuje svojo književnost, književnost, s katero se lahko istoveti in ob kateri ima občutek, da njena literarna dela pripovedujejo o svetu bralk in bralcev. Pripadnice in pripadniki milenijske generacije so tako za svojo avtorico izbrali irsko pisateljico Sally Rooney. Nagovorila jih je že s prvencem Pogovori s prijatelji leta 2017, nato pa še z romani Normalni ljudje, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo. V slovenščino je vse prevedla Vesna Velkovrh Bukilica.

Sally Rooney piše o ljubezni, njenih alternativah, medsebojnih razmerjih in komunikacijskih zagatah. Vznemirljivo in priljubljeno pisateljico lahko spoznate tudi v Literarnem večeru na Prvem. Pripravila ga je Tesa Drev Juh, njeno vezno besedilo bere Aleksander Golja, pisateljičine odlomke interpretirata Tina Resman in Stane Tomazin, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, za ton sta skrbela Urban Gruden in Sonja Strenar, zrežirala ga je Ana Krauthaker. Literarni večer, ki vam bo približal sodobno književnost in življenje, najdete tu.

Kdo je Sally Rooney, vemo verjetno vsi. Toda kdo je Zyta Oryszyn, je zelo verjetno manj znano. In zato so literarne oddaje na Radiu Slovenija tako dragocene: ob znanih imenih in knjigah nam približajo tudi manj znane ustvarjalke in ustvarjalce ter njihova literarna dela. Tovrstne literarne oddaje (med drugimi) pogosto pripravi vrhunska prevajalka iz poljščine Jana Unuk.

V Literarnem večeru tako izvemo, da je Zyta Oryszyn psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske, ki se je rodila kot Zyta Bartkowska leta 1940 na jugovzhodu Poljske, v okolici mesteca Sanok pod Karpati, vendar je že leta 1946, takoj po drugi svetovni vojni, s starši zapustila domači kraj in se preselila v Wałbrzych v Dolnji Šleziji. Doštudirala je filozofijo v Varšavi. Za prvenec, roman Najada iz leta 1970, ki se dogaja na dolnješlezijskem podeželju, je prejela literarno nagrado Wilhelma Macha. Sledila sta romana Melodrama (1971) in Gaba-Gaba, ali 28 delov velike ladje (1972). Od 80. let in do konca komunizma je izdajala pri podzemnih založbah, kjer sta izšla romana Črna iluminacija (1981) in Madam Frankenstein (1984), pozneje pa je izdala še Zgodovino bolezni, zgodovino žalovanja (1990). Delovala je tudi kot urednica, prevajalka in novinarka. Leta 2012 je spet opozorila nase z romanom Rešitev Atlantide, ki povzema tematiko njenih prejšnjih del in za katerega je prejela pomembni literarni nagradi Gdynia in Gryfia. Pisateljica Zyta Oryszyn je umrla leta 2018.

Pisateljičine odlomke je brala dramska igralka Tina Resman Lasan, vezno besedilo Igor Velše, glasbeno opremo je prispevala Darja Hlavka Godina, montažerka je bila Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednice oddaje pa Tesa Drev Juh.

Omenimo vsaj še tri Nokturne.

Slovenska pisateljica, prevajalka, dramatičarka in predsednica Slovenskega centra PEN Mira Mihelič (1912–1985) je roman April napisala leta 1959. To je bilo njeno tretje romaneskno delo in ima značilnosti dnevniškega ljubezenskega romana. Z romanom je napovedala svoja poznejša literarna dela, v katerih razvija notranji monolog kot temeljno pripovedno tehniko.

Dogajanje v romanu April – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca; odnosi so spleteni predvsem znotraj družinskih vezi, največ pozornosti pisateljica namenja babici, ki je tudi lastnica hiše v kateri živi z možem, in materi, ki se je od hčere čustveno in družbeno oddaljila z drugim možem. Iz pripovedi skoraj otipljivo začutimo vlago in zatohlost meglene Ljubljane in hiše pod grajskim hribom, ti pa izvirata tako iz togih in preživelih meščanskih vzorcev, pohlepa in ljubosumja, kot iz poznejših razmerij med vojskujočimi se stranmi v drugi svetovni vojni. Ta zatohlost romaneskno junakinjo Izo duši, in njen lik se zdi kot ujet v kletko brez izhoda. Med vrsticami prebiramo tudi kritiko zahajajočega meščanstva ter klic po pristnem življenju. Odlomek z naslovom Četrtek, 10. april iz romana April Mire Mihelič interpretira Ajda Pirtovšek.

Leta 1949 je britanski filmski režiser Carol Reed posnel svoj najboljši film, zimzeleni triler Tretji človek po scenariju Grahama Greena. Uspeh filma (zmagal je v Cannesu!) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman. Ta se najverjetneje ne more kosati s filmom, vendar zagotovo ni slab. Tudi v romanu prispe Rollo Martins, ameriški pisatelj žanrskih romanov, na povojni Dunaj in se tam zaplete v še kako nevarno, smrtonosno igro. Toda čeprav je tematika romana resna (na primer izdaja prijatelja), roman vsebuje tudi smešen prizor. Romaneskni junak je namreč pisec vesternov, ki ga pomotoma zamenjajo za pomembnega sodobnega modernističnega avtorja in stvari gredo po humorni poti. Roman je poslovenila Seta Oblak (in je vreden večernega branja), odlomek pa interpretira Aleš Valič (z veliko lahkoto in prepričljivostjo poustvari razgibano situacijo, nabito s pretencioznostjo obiskovalcev in rastočo samozavestjo avtorja, ki je ob napačnem trenutku na napačnem kraju, vendar se odlično znajde). Nikar ne zamudite.

Marija Javoršek je kot prevajalka podpisala vrsto del iz zahodnega kanona, med drugim Baudelairjeve sonete. Poslovenila je tudi basni francoskega klasicista Jeana de La Fontaina. Nekoč zelo priljubljeni avtor je med drugim objavil dve zbirki basni, napisanih v prostem verzu. Njegove basni, ki z radoživostjo in moralno etičnimi sporočili pozivajo k življenjskemu optimizmu in modrosti, imenitno, z ustrezno živahnostjo, interpretira Blaž Šef. Kot poklon francoskemu literatu ob 330. obletnici njegovega rojstva tako lahko slišite basni Škržat in mravlja, Smrt in nesrečnik, Smrt in drvar, Orel in slavec ter Stari maček in mlada miš.

Toliko za prvi vtis o literarnih oddajah na Prvem in Arsu. Za kaj več pa bo potrebno nekoliko brskanja po spletu ali pa poslušanje naših oddaj po radijskih valovih.