Igra v dveh delih je nastala v široki mednarodni koprodukciji v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025. V letu, ko zaznamujemo 80 let od konca druge svetovne vojne in v obdobju, ko se tako z lahkoto govori o novi svetovni vojni, zanemarja pa vse, kar so Združeni narodi dosegli za svetovni mir, nam propad nekdaj mogočne avstro-ogrske monarhije lahko izostri pogled, kam vodijo takšne brezglavosti. Enkrat si je namreč človeštvo že obljubilo "nikoli več" in ni potrebe, da bi si to moralo še kdaj obljubiti. Rušiti je gotovo veliko lažje kot vzpostavljati na novo nekaj novega. Še posebno če bo to novo samo drugačno in ne nujno boljše. Še manj pa, da mednarodnega miru človeštvo ne bi izkoristilo predvsem za pravično razporeditev bogastva za blaginjo vseh in za zdaj edinega planeta, na katerem lahko živi skupaj z drugimi bitji in rastlinami.

Sorodna novica Zelenski Trumpa pozval, naj obišče Ukrajino in si sam ogleda vojno

Usodno zaznamovani odnosi
Ponedeljkova igra na Arsu Tri minute slave po predlogi ukrajinske avtorice Yulie Yemets Dobronosove je postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s širšo mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več.

Igro iz leta 2022 je režiral Alen Jelen.

Ko se znajdeš v zgodovinskem mezaninu – 1. del
Torkova radijska igra na Prvem prinaša premiero nove igre. Kapucinska grobnica v dveh delih je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, upodobil ga je Jure Kopušar, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega se nacizma problematičen prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, podpisujejo jo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja na neki način "igrani roman". Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil.

V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo.

Igra je nastala v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025 kot del širše mednarodne koprodukcije. Režijo igre, posnete z igralci ansambla SNG Nova Gorica, podpisuje Klemen Markovčič, tonsko podobo Urban Gruden, izvirno glasbo pa Silence (Boris Benko in Primož Hladnik).

Sorodna novica Posmrtni ostanki Hernána Cortésa: sporne relikvije, s katerimi politika noče imeti opravka?

O vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike
V četrtkov termin radijske igre na Arsu je našla pot Cortesova vrnitev po predlogi Andreja Hienga. Zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo pod versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še opero skladatelja Pavla Šivica. Sicer pa tokratno radijsko igro predvajamo tudi kot programski poudarek ob stoti obletnici rojstva Andreja Hienga. Hieng se je rodil 17. februarja 1925 v Ljubljani. Po študiju režije na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, predhodnici današnjega AGRFT-ja. Med letoma 1951 in 1960 je bil režiser v Prešernovem gledališču Kranj in Slovenskem ljudskem gledališču Celje, ki ga je med letoma 1983 in 1988 tudi umetniško vodil. Po kranjskem obdobju je bil za nekaj let svobodni umetnik, konec osemdesetih let 20. stoletja za kratek čas tudi umetniški vodja SNG-ja Drama Ljubljana, da bi z letom 1995 postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob režijskem delu je pisal tudi novele in romane, v dramatiki pa se osredotočal na zgodovinsko alegoričnost, kot so osvajalstvo, oblastništvo, politična emigracija ali usoda umetnika, kar se kaže predvsem v t. i. španskem ciklu in zgodovinskih dramah, kakršna je tudi nocojšnja Cortesova vrnitev.

Režiser in tonski mojster igre iz leta 1967 je Dušan Mauser, avtor izvirne glasbe pa Marijan Vodopivec.

Skrivna opazovanja potnikov na mestnem avtobusu
V sobotni kratki radijski igri na Arsu Rojstni dan spremljamo dva potnika med vožnjo na mestnem avtobusu. Boris in Meta se začneta naskrivaj opazovati in v mislih kritizirati drug drugega. Naposled izstopita na isti postaji in tudi do svojega cilja se odpravita po isti poti. Izkaže se namreč, da sta oba namenjena k Igorju na rojstni dan.

Avtor predloge, režiser, glasbeni opremljevalec in montažer igre iz leta 2009 je Matjaž Farič, v osrednjih vlogah potnikov pa nastopata Marinka Štern in Blaž Setnikar.

Dvom Poncija Pilata
V sobotni kratki radijski igri na Prvem Prokurator Poncij Pilat, nastali po tretji drami biblične trilogije Ivana Mraka, je za rimskim prokuratorjem Poncijem Pilatom sodba, Jezus pa je že bil križan. Pilatovi ženi, sicer nasprotnici takšne odločitve, Jezusova usoda ne da miru, kar poglobi prepad med zakoncema. Poncij Pilat namreč vse bolj dvomi o pravilnosti svoje odločitve, čeprav jo je sprejel z legitimnostjo ljudske volje. Sicer pa bič izvršenega in nepovratnega prekletstva zmeraj združi rablja in žrtev.

Radijsko priredbo in režijo igre iz leta 2020 podpisuje Jože Valentič, v vlogi Poncija Pilata pa nastopa Branko Jordan.

O pretkanem mačku
Obuti maček iz nedeljske radijske igre za otroke ni le obut, ampak tudi pameten, zvit in brezobziren. Spretno se zna pogovarjati s kralji in gospodo, mimogrede pa pospravi vse, kar mu je na poti.

Avtorica dramatizacije in radijske priredbe antologijske pravljice francoskega avtorja Charlesa Peraulta je Djurdja Flere, režijo igre iz leta 1982 pa podpisuje Aleš Jan.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365 in RTV Živ Žav.