Posebno slovesen bo četrtkov termin radijske igre, ki bo posvečen Mileni Zupančič, letošnji prejemnici igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije Marije Vera za življenjsko delo.

Na začetku tedna bo na sporedu še zadnja epizoda tridelne igrano-dokumentarne serije Slovenske pisateljice devetnajstega stoletja, ki je v produkciji Radia Trst A nastala v avtorstvu in režiji Patrizie Jurinčič Finžgar.

Sorodna novica Luiza Pesjak, Josipina Turnograjska in Pavlina Pajk zaživele v radijski igrano-dokumentarni obliki

Prvi del je bil namenjen Luizi Pesjak, drugi Josipini Turnograjski, tretji pa se posveča Pavlini Pajk, rojeni Doljak, prvi pisateljici z izdanim zbranim delom. Pisateljica je v slovenski meščanski ljubezenski roman vpeljala ženski lik kot osrednjo osebo in kot najvišjo vrednoto poudarila zakon iz ljubezni. Poleg tega se je dotaknila ženskega vprašanja, zato nekateri v njej vidijo začetnico slovenskega literarnega feminizma. Igrane dele iz literarnega dela Mačeha dopolnjuje strokovni komentar dr. Katje Mihurko. Radijska igra bo na sporedu v ponedeljek ob 22.05 na programu Ars.

Izbor četrtkove radijske igre Frančka Rudolfa z naslovom Debele sanje ni naključen: Uredništvo igranega programa igro in termin posveča letošnji prejemnici igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije Marije Vera za življenjsko delo Mileni Zupančič, ki je interpretirala vlogo Evice. Stanovsko društvo je dramsko in filmsko igralko nagradilo za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma, radia in televizije.

Sorodna novica "Ni zgolj igralka – je umetnica": Mileni Zupančič nagrada Marije Vera za življenjsko delo

Izjemni igralski opus Milene Zupančič, za katerega je prejela več kot štirideset nagrad, po besedah strokovne žirije "potrjuje, da gre za izjemno igralko, ki združuje vrhunski igralski artizem in subtilno senzibilnost sodobnega človeka. Njena interpretacija vlog, ki nosijo kompleksne življenjske usode, je vedno dovršena in poglobljena" ter da je dramska in filmska igralka "umetnica, ki s svojo predanostjo in neprestanim iskanjem novih izraznih možnosti bogati umetniški prostor. Razume, da je igranje veščina, ki jo je treba nenehno mojstriti in razvijati, ter da mora igralec skozi razumevanje življenja oblikovati svoj izraz. V tem polnem zlitju razuma, občutenja in veščine se razkriva umetniška veličina Milene Zupančič". Milena Zupančič bo nagrado prejela na odprtju 55. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Pa še nekaj o radijski igri: v sedmih dramskih slikah iz intimnega življenja nekega moškega (Valentina je interpretiral Ivo Ban) in ženske – prvikrat se ljubita pri šestnajstih, nato pa v različnih življenjskih obdobjih tja do osemdesetega leta starosti – je avtor s svojevrstno ironijo poskusil naslikati vrsto zanimivih dogodkov, čustvenih doživetij ter travm obeh junakov, ki odstirajo zgodovino pogleda na spolnost.

Na Prvem programu bo v terminu celovečerne radijske igre v torek ob 21.05 na sporedu zvočna priredba novele Crainquebille, enega najbolj znanih del francoskega pisatelja Anatola Francea. Ulični prodajalec zelenjave, po katerem sta novela in radijska igra dobili ime, se je zaradi dolgega jezika zameril policistu in potem postal žrtev krivične sodbe. Radijsko igro je priredil Emil Smasek, leta 1956 jo je režiral Mirč Kragelj, v naslovni vlogi je nastopil Lojze Potokar.

Kratka radijska igra
Satirična groteska Drage Puc govori o premoči argumentov državnoupravne birokracije nad argumenti strokovnega znanja in razumne presoje. Kratka radijska igra Roža v režiji Matjaža Šmalca pa odstre tudi vprašanje odgovornosti in namena medijskih kampanj, zlasti na področju zdravstva. Igro so leta 1998 interpretirali Barbara Žefran, Iva Babić in Boris Kos, na sporedu pa bo v soboto ob 19.30 na programu Ars.

V soboto ob 22.40 bo na Prvem programu na sporedu kratka radijska igra z naslovom Pravzaprav bi lahko govorila o sreči. Dve poetični izpovedi iz naše vsakdanjosti je napisal slovenski pesnik Andrej Brvar, ki je s posebno pozornostjo izpisal pogled vsakdanjih likov na svet in dogajanje, ki ju običajno spregledamo ali se nam zdita samoumevna. Interpretaciji je leta 1980 v režiji Janeza Jemca, ki je igro tudi priredil, ustvarila igralka Slovenskega narodnega gledališča Maribor Anica Sivec.

Radijska igra za otroke
Mladi poslušalke in poslušalci bodo na nedeljsko jutro ob 8.05 na Prvem programu izvedeli, zakaj ima vsak fižolček bel trebušček. Beneška ljudska pravljica, ki jo je za radio priredil Gregor Fon, govori o treh čisto majčkenih prebivalcih s kmečkega ognjišča − o fižolčku (Zvone Hribar), ogeljčku (Jurij Souček) in slamici (Polona Juh). Ti pogumni junaki, ki živijo na ognjišču klepetave gospodinje, se nekega dne odločijo, da odpeketajo v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin ... Duhovita ljudska pravljica je v radijski priredbi začinjena z izvirno, poskočnimi pesmicami in glasbo, ki jo je napisal Tomaž Rauch. Radijsko igro za otroke Zakaj ima vsak fižolček bel trebušček je leta 2009 režiral Alen Jelen.

Poslušalke in poslušalci, predvajane radijske igre lahko slišite tudi na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na RTV 365. Radijske igre so na spletu na voljo še trideset dni po predvajanju v etru.