Avtorica Kaja Novosel se je namreč v novi radijski igri Periferija, ki je nastala v Uredništvu igranega programa 3. programa Radia Slovenija - Programa Ars, lotila tematike selitve mladih s periferije v večje kraje. Pri tem je v ospredje postavila samsko mladenko, ki se zaradi študija s periferije na Gorenjskem preseli v prestolnico.

Ob pisanju besedila se je "vprašala, kaj domače mesto omogoča posamezniku v smislu kakovosti življenja oziroma česa mu ne omogoča, da tam ne more ostati. Od tu sem začela graditi zgodbo. Ob razmisleku, ali domače okolje sploh zna prisluhniti mlademu človeku in razumeti vsaj nekatere kompleksne vidike pozicije mladega odraslega v današnjem času, pa se je vzpostavila tudi forma besedila, ki je z razlogom popolnoma enosmerna. Temo odseljevanja iz majhnega kraja v večje, glavno mesto, pa sicer čutim zelo osebno."

Študentke same v radijski igri ne slišimo
Gre za radijsko igro, ki postavi poslušalca v neobičajno vlogo, saj mladenki ne da besede. "Zato pa jo daje vsem, ki jih srečuje ob obisku v domačem kraju na podeželju. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa ti ljudje hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje," piše v napovedi.

V nasprotju s študentko imajo tako v radijski igri besedo njeni sorodniki, prijatelji in znanci, ki jih srečuje ob obisku domačega podeželja. "Družba z nenehnimi vprašanji nad mladenko izvaja pritisk in komentira njene vsakodnevne rutine ter prepričanja, med drugim analizirajo prehranjevalne navade, pridobivanje telesne mase, partnerske odnose in biološko uro." Periferija kot radijska igra z nemim likom ponuja radiofonski in igralski izziv, mozaik različnih likov pa gradi socialno in družbeno podobo krajev, ki so odmaknjeni od središča. V tem primeru so to Jesenice s specifično demografsko sliko, so še zapisali na Arsu.

Komentarji, ki intimno posegajo v telo
Kaja Novosel želi po lastnih besedah s to radijsko igro spodbuditi pozornost ali empatijo do sogovorca in zavedanje družbe glede prizadetosti posameznika na podlagi nenehnih pričakovanj, predpostavk in predsodkov. Radijski liki namreč na protagonistko projicirajo tako vprašanja v psihološkem kot tudi v fizičnem smislu. Izpostavila je komentarje, ki intimno posegajo v žensko telo, je povedala za STA.

V dramaturškem smislu jo sicer zanimajo predvsem odsotni ali nemi liki in prepoznavanje njihovih lastnosti. Radijska igra izpostavlja tudi splošno družbeno vprašanje o poslušanju sogovorcev, pri čemer se je spraševala, "koliko se poslušamo med sabo v nekem vsakodnevnem pogovoru in ali sploh slišimo, kaj nam sogovorec govori". Po njenih ugotovitvah družba "podaja teorije o posameznikih in daje nasvete, za katere niti ni poklicana".

Pričakovanja drugih glede mlajše generacije in njen položaj
Radijska igra Periferija je namenjena spodbuditvi premisleka o pričakovanjih družbe na eni strani in položaju mlajše generacije na podlagi pričakovanj na drugi strani. Avtorico je nagovarjala plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov. Radijska igra je deloma avtobiografska, saj je uporabila tudi like iz domačega kraja, ki jo navdihujejo v pozitivnem ali izrazito negativnem smislu. "To niso samo intelektualci, ampak gre za hierarhijo, ki okolje dela bogato in ljudi razporedi v strukture," je še dejala avtorica.

S situacijo, v kateri se znajde mladenka v radijski igri, se je lahko osebno poistovetila tudi režiserka Špela Kravogel. "Vsak obisk domačega kraja prinese spomine na odraščanje, na prve simpatije, ljubezni v okolju, ki ti je domače in obenem 'premajhno'. Življenje nato terja odločitev med tem, ali ostati v Ljubljani ali se vrniti domov. Ob tem pa nenehno vznika vprašanje, kje (in kaj) sploh je dom. Domači kraj mlade ženske v Periferiji so Jesenice, in čeprav nisem Gorenjka (bila pa je moja ljuba babica), mi je bilo v veselje in izziv snemati igro v gorenjskem narečju. Zato sem izbrala celotno igralsko ekipo z Gorenjskega, razen sostanovalke v Ljubljani, kar igri doda avtentičnost in nekaj humorja," je povedala režiserka Periferije.

"Nikoli zares čisto odjeseneziran in nikoli čisto zares poljubljaniziran"
O dejanskem občutju razpetosti med dvema svetovoma je spregovoril igralec Vid Klemenc, ki je posodil glas sošolcu iz osnovne šole, Jeseničanu Selmirju: "Periferen ali metropolitanski? Je možna izbira samo ena? Ali pa si lahko sočasno oboje? Sam spadam v slednji tabor. Nikoli zares čisto odjeseneziran in nikoli čisto zares poljubljaniziran. Večni nomad. Na eni strani se čutim kot doma v metropoli z njeno neprestano energijo, hrupom, ki mi je znan, a hkrati tuj. Na drugi strani, na periferiji, je tišina, ki ponuja prostranstvo, da sem lahko zares lastnik svojega prostora."

Vesno Jevnikar je mogoče slišati v vlogi knjižničarke Melite, ki se s strogostjo, poveličevanjem in oklepanjem svojega poklica bojuje za veljavno mesto v lokalnem okolju: "V nasprotju z glavnim, neslišnim, a še kako prisotnim likom v igri živim na nasprotnem koncu palice, rojena v prestolnici, ustvarjam in delam pa v provinci. Pred leti se je v enem od gledaliških listov zapisal stavek: 'Provinca je zgolj v glavah ljudi.' In to drži kot pribito," je poudarila igralka.

Ob Vidu Klemencu in Vesni Jevnikar igrajo še Milena Zupančič, Sabina Kogovšek, Gaber Trseglav, Gaja Filač, Vesna Slapar, Uroš Smolej, Tina Resman Lasan, Maruša Oblak, Gregor Čušin in Lucija Grm. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonski mojster Matjaž Miklič. V radijski igri je uporabljena pesem Aleksandra Mežka Siva pot.

Radijska igra Periferija je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Ars, vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija. Igra bo po premieri dostopna na spletnih straneh in na platformi RTV365.