Portret moža v rdeči kredi je po mnenju številnih strokovnjakov avtoportret Leonarda da Vincija. Delo je iz okoli leta 1512, se pravi, da je nastalo kakšnih sedem let pred umetnikovo smrtjo. Foto: AP
Portret moža v rdeči kredi je po mnenju številnih strokovnjakov avtoportret Leonarda da Vincija. Delo je iz okoli leta 1512, se pravi, da je nastalo kakšnih sedem let pred umetnikovo smrtjo. Foto: AP

Ob tokratnem svetovnem dnevu umetnosti, ki ga je Unesco razglasil leta 2012, je Nacionalni svet invalidskih organizacij (NSIOS) objavil poslanico. V organizaciji so ob tem poudarili, da praznujejo moč ustvarjalnosti, saj je to "moč, ki pripada vsem, ne glede na fizične ali duševne oviranosti." Kot so dodali, so ljudje z oviranostmi pomemben del umetniške skupnosti, njihove zgodbe in perspektive pa bogatijo kulturni prostor, pri čemer odpirajo vprašanja o drugačnosti, dostopnosti in enakopravnosti. Svoje misli sta letos prispevala Špela Sanabor in Benjamin Žnidaršič.

Špela Sanabor se je poeziji začela posvečati pri 14 letih, glede česar je zapisala, da so pesmi postale filter za vse njene težave in tako je počasi svoje početje vzljubila na višji, lepši ravni. "Pisanje, kljub občasnim blokadam pri ustvarjanju, nadaljujem še danes. Navdih iščem v življenjskih situacijah, v odnosih v družbi, se pa v mojih dosedanjih pesniških zbirkah marsikatera pesem nanaša tudi na naravo," je zapisala pesnica. Dodala je, da se ji umetnost zdi nekaj edinstvenega: "Fenomenalno se mi zdi dejstvo, da so naši možgani naravnani tako, da si umetnost vsak posameznik interpretira po svoje."

Pesnica Špela Sanabor. Foto: NSIOS/Primož Lavre
Pesnica Špela Sanabor. Foto: NSIOS/Primož Lavre

Benjamin Žnidaršič je pesnik, pisatelj in slikar z usti, ki glede umetnosti pravi, da ta zanj predstavlja prostor svobode in izražanja, v katerem lahko preoblikuje svoje misli in čustva v nekaj otipljivega. "Umetnost je moj način komuniciranja s svetom, moj jezik, ko besede ne morejo izraziti vsega, kar čutim," je poudaril ustvarjalec, čigar odnos do umetnosti se je po nesreči, po kateri je postal tetraplegik, poglobil, še posebej potem, ko je bil sprejet v Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti in nogami (VDMFK). "Sprva je bilo težko prilagoditi svoje ustvarjanje novim izzivom, toda s časom sem razvil tehnike, ki so mi omogočile, da se prilagodim. Pri pisanju so mi pomagale tudi nove tehnologije," je zapisal.

Pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič. Foto: NSIOS/Primož Lavre
Pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič. Foto: NSIOS/Primož Lavre

Glede dostopnosti umetnosti za ljudi z različnimi oviranostmi je po njegovi oceni še veliko prostora za izboljšave. "Umetnost mora biti dostopna vsem, saj si vsak posameznik, ne glede na izzive, zasluži možnosti za ustvarjanje in izražanje. Umetnost naj služi kot most, ki povezuje različne svetove, in verjamem, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo okolje, v katerem bo vsak posameznik imel priložnost, da sije." Benjamin Žnidaršič tako ob svetovnem dnevu umetnosti opominja, da "umetnost ni le privilegij nekaterih, temveč pravica vseh".