A ravno mladostniško uporništvo neredko premika meje; ko je korak pred mislijo in pragmatičnost odrasle dobe še ni dobila svojega polnega zaleta. So pa spremembe sicer stalnica, a vprašanje, kolikokrat so storjene zavestno in z namenom, da se kaj spremeni na bolje. Tudi če ne bo dobro takoj, pa bo zagotovo dobro za čas pozneje. In to širino človek le redko premore. Morda se tudi zato vztrajno ponavljajo napake, čeprav si je, kot denimo pred 80 leti, na svetovni ravni človeštvo enkrat že zaobljubilo »nikoli več«.

Posameznik, družba in spremembe v dobršnem delu v aprilu intonirajo tudi slušno krajino radijskih iger na Prvem in Arsu Radia Slovenija. Mesec prinaša kar pet premier. Radijska igra v dveh delih Kapucinska grobnica je dramatizacija istoimenskega romana avstrijskega avtorja Josepha Rotha, ki je v široki mednarodni koprodukciji nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica GO! 2025 in je tako v produkcijskem kot izvedbenem kontekstu gotovo ena kompleksnejših, obravnava pa propad avstro-agrske monarhije in problematični prehod v novo avstrijsko družbo. Ob njej se pet let pozneje s premiero kratke radijske igre Kovid po predlogi Maria Čuka spominjamo tudi zahtevnega obdobja pandemije. Ob koncu meseca bosta v sodelovanju s Tednom slovenske drame Kranj svoji radijski upodobitvi doživeli tudi grem greš greva Brine Jenček in en del nastajajoče nanizanke Prva beseda je mama – 4 – Ksenija po predlogi Tjaše Mislej.

Ob premierah pa se bomo s ponovitvami med drugim poklonili tudi stoti obletnici rojstva Andreja Hienga, dobitnicam nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije, spomnili pa se bomo tudi na ukrajinsko vojno žarišče, ki že predolgo tli na robovih našega skupnega evropskega prostora. Skratka raznovrsten in gotovo zahteven tematski nabor, ki pa ga skozi mesec vendarle niansirajo tudi žanrske oblike komedije. Obe polji tako zagotovo nagovorita različna ušesa k razmislekom v tem samosvojem mesecu, kot tudi sicer v tem nenavadnem obdobju, ki ga živimo vsak dan.

Patetična ljubezenska zgodba matere, očeta in sina
V prvi teden nas popelje še marec s ponedeljkovo radijsko igro Marmor na Arsu po predlogi Zdenka Kodriča in Braneta Šalamona s podnaslovom Metaarhitektonska patetična simfonija z radiofonsko asociacijo. Trikotniško zastavljena patetična ljubezenska zgodba matere, očeta in sina je v režiji Igorja Štromajerja še potencirana in arhitektonsko simfonična.

Igra iz leta 1991 je nastala v produkciji Radia Maribor, interpretirali so jo Petra Govc, Tomaž Gubenšek in Ludvik Bagari.

Če se preveč držimo pravil
Pavliha ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga vedno polomi. Mami dela denimo velike težave, vendar se v torkovi radijski igri na Prvem Pavliha ali Človek, ne jezi se po predlogi Ervina Fritza najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je.

Igro iz leta 2018 je režiral Jože Valentič, v osrednji vlogi pa nastopa Jure Henigman.

Tekmovalnost med vitezoma
Ženska je zmeraj sreča je zasedla četrtkov termin radijske igre na Arsu. Gre za adaptacijo istoimenske zgodbe iz zbirke Okroglih povesti francoskega avtorja Honoréja de Balzaca, sicer klasičnega dela iz svetovne zakladnice vrhunskega humorja in duhovitosti. Na Siciliji se spoprijateljita italijanski in francoski vitez. Dogovorita se, da bo prvi kraljev zaupnik, drugi pa kraljičin ljubček, a se med njima kljub sklenjenemu prijateljstvu začne tekmovalnost.

Igro iz leta 1974 je režiral Dušan Mauser, v osrednjih vlogah pa Boris Cavazza in Dare Valič.

Spopad oblastne mediokritete in genialnosti
V sobotnem terminu kratke radijske igre na Arsu sta se tokrat znašla Mozart in Salieri po predlogi ruskega avtorja Aleksandra Sergejeviča Puškina. V igri gre za spopad med oblastno povprečnostjo Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti.

Igro je leta 1990 za radio zrežiral Aleš Jan, v osrednjih vlogah pa nastopata Brane Šturbej in Polde Bibič.

Prehod meje kot nevarna pustolovščina
Sobotna igra na Prvem Strah po predlogi Andreja Arka prinaša spomin na čase, ko je bil prehod meje z emigrantsko literaturo vse kaj več kot samo nevarna pustolovščina.

Igro iz leta 2004 je režirala Irena Glonar.

Ko budilka zapusti svojega lastnika
Prvi aprilski teden v nedeljo na Prvem sklepa Izginjevalnik po predlogi Pavla Lužana. Gre za veselo, radoživo kriminalko, v kateri se, kot se za takšen žanr tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu.

Igro je leta 1984 zrežiral Gregor Tozon.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.