Zdi se, da je prav slušni medij pravi za takšne razmisleke, saj poslušalcu razpira asociativno polje, to pa osnovno narativno linijo razširi z njegovim lastnim dojemanjem vsebine. In ga hkrati, osvobojenega konkretnosti in vizualne sugestivnosti, neobremenjujoče usmeri k sebi. V preveč informiranem svetu so taki umiki tako rekoč nujni za duhovno higieno. Slušne igre pa v prepolni medijski krajni tako ostajajo redko kontemplativno zatočišče. Vam in nam želimo, da bi čim pogosteje našli pot vanj. Sicer pa se nam svetlika že marec, prvi pomladni mesec v letu, s prvimi tremi igrami.

Pronicljivi izris razvrednotenega sveta
Ponedeljkova radijska igra na Arsu Drama o Mirjani in tistih okrog nje, nastala po predlogi hrvaškega avtorja Ivorja Martinića, je anatomija zgubljenega in nesmiselnega mestnega življenja polproletarcev. Kljub temu pa se slušna zgodba ne izgublja v samozadostnem opisovanju, pač pa pronicljivo riše podobo današnjega razvrednotenega sveta.

Igro iz leta 2010 je režiral Jože Valentič, v naslovni vlogi Mirjane nastopa Vesna Jevnikar.

Zgodovina in sedanjost erotičnega in čustvenega odnosa para
V torkovi radijski igri na Prvem Sneg opolnoči, nastali po predlogi luxembourškega avtorja Rogerja Manderscheida, sta osrednja protagonista, zakonski par, postavljena v tèmo. Ta izredni položaj torej izključi vizualno in poslušalca skupaj z junakoma osredini le na dialog in tako imenovani notranji monolog, misli in spomine. V iskanju drug drugega, v temni hiši, seveda tako dejansko kot metaforično, pa se pred nami razkrivata zgodovina in sedanjost erotičnega in čustvenega odnosa para, pa tudi njegove navezanosti na usode drugih prebivalcev hiše.

Režiserka igre iz leta 2008 je Irena Glonar, v vlogi osrednjega para nastopata Sabina Kogovšek in Igor Samobor.

Parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti
V termin četrtkove radijske igre na Arsu je našel pot Klementov padec po istoimenski drami Draga Jančarja. Čeprav v manjši meri tudi radijska igra temelji na življenjski zgodbi slovenskega alpinista in filozofa Klementa Juga, ki se je rodil leta 1898 v Solkanu, lani pa smo zaznamovali sto let, odkar je avgusta leta 1924 omahnil v smrt pri plezanju v severni triglavski steni. Dramska zgodba je sestavljena iz dramatiziranih epizod, delno oprtih na stvarno gradivo in ilustriranih s citati iz Jugove zapuščine in del drugih avtorjev. V ospredju so podoba Jugove radikalne življenjske filozofije, njegov posebni položaj v filozofskem seminarju na ljubljanski univerzi v dvajsetih letih preteklega stoletja in njegova ponesrečena ljubezenska zveza s študentko Milko.

Klementovo filozofsko-kritično razmerje do družbenega okolja, ljubljanske inteligence in tudi do stanja v človeštvu nasploh je narekovalo njegovo nepopustljivo stremljenje po drugačnem, višjem življenju. Zato si je treba utrditi značaj, privzgojiti voljo, osebno svobodo in postati človek energije in etike. Človek se preizkusi le, ko izziva nevarnost in se izroča usodnim preizkušnjam ali kot pravi sam: "Samo v bližini smrti se živi zares." Nad samim seboj se da torej še najzanesljiveje zmagovati v nevarnih alpinističnih vzponih, ti pa se lahko končajo tudi tragično.

Igro iz leta 2004 je za radio priredila in zrežirala Ana Krauthaker, v vlogi Klementa nastopa Marko Mandić.

Ko vožnja postane preveč mučna
Marec bo v soboto odprla kratka radijska igra na Arsu Haters Gonna Hate, ki jo je Kaja Blazinšek priredila po istoimenski zgodbi iz zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih slovenske avtorice Ane Svetel. Avtorica je v njih popisovala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji in s tem razprla svet tako prijetnih kot neprijetnih slučajnih srečanj z neznanimi vozniki in sopotniki. V zgodbi Haters Gonna Hate potnik, Blaž Šef, opisuje vožnjo, ki je zaradi različnih ovir postala tako mučna, da jo zapusti. Vsakdanji dialog pa je le navidezen, saj skupaj butnejo različne usode in v kratkem skupnem času in ob notranjih mislih prvoosebnega lika je čutiti mnogo več, kot lahko izrazijo besede.

Kratko radijsko igro je leta 2020 režirala Ana Krauthaker, na sporedu pa bo ob 19.30 na programu Ars.

Pustni čas
V kratki radijski igri na Prvem pa bo vse v znamenju pustne sobote in s tem privabljanja težko pričakovane pomladi v naše kraje: v radijski igri s preprostim naslovom Pust je avtorica in režiserka Elza Rituper zbrala šegave ljudske pesmi in pripovedi o pustu iz različnih delov Slovenije in v različnih narečjih. V radiofonskem delu je zapela dramska igralka Majda Kohek, slišati pa bo tudi šanson avtorja in izvajalca Franeta Milčinskega - Ježka.

Ko se kmet upre severnemu vetru
Teden pa v nedeljo na Prvem sklepa radijska igra za otroke Darilo severnega vetra, ki jo je po italijanski ljudski pravljici priredil dramaturg Pavel Lužan. Severni veter je opustošil skromno posestvo kmeta Gašperja (Iztok Jereb). Družini z dvema otrokoma tako grozi lakota … Igra pripoveduje, kako se je kmet Gašper poskušal izkopati iz težav in kaj vse je moral storiti, da je rešil družino.

Radijsko igro za otroke je leta 1986 režiral Jože Valentič.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.