Sicer pa je geografija slušnih iger v tem tednu vsebinsko in žanrsko nenavadno razgibana. S čisto posebnimi ostmi humorno, a kritično meri na družinska razmerja in pogoltnost ob dedovanju, patologijo medosebnih odnosov ali pa razkriva razmerja med tistimi, ki zapustijo robne kraje, in tistimi, ki ostajajo, kot v premieri nove torkove igre Periferija. Se pa v tej pokrajini različnih zgodb in usod, tudi izgubljeni ženin iz sobotne pripovedno-igrane miniserije Žetev in kletev zazre v konec sveta in razmisli, kako naprej. Nas je pa ob vsem nedavno ujela še vest, da je bil radijski dokumentarec Potovanje na robu noči, skupna produkcija Prvega, Vala 202 in Arsa, izbran v osrednji festivalski del škotskega festivala Radiophrenia, ki od 7. do 20. aprila poteka v Glagowu.

Neobičajno srečanje na silvestrski večer
Namesto ponedeljkove radijske igre na Arsu je tokrat svoje mesto ob 20.00 našel neposredni prenos bralne uprizoritve Komu gori iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Avtorica Nina Majer Ivanetič je dogajanje komedije postavila v ozko sotesko, kjer se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki naj bi prinesle mirno slovo od starega leta, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se namreč v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko na dan izbruhnejo zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti.

Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve Tatjana Doma, režiser radijskega prenosa Alen Jelen.

Plejada socialno, generacijsko in značajsko različnih osebnostnih profilov
Torkova radijska igra na Prvem Periferija je premiera izvirne istoimenske radijske igre Kaje Novosel. Osrednja junakinja, samska mlada ženska, študentka v glavnem mestu, v tokratni igri nima besede. Jo pa imajo vsi, ki jih srečuje ob obisku v domačem kraju. Plejada socialno, generacijsko in značajsko različnih osebnostnih profilov ljudi jo nagovarja, sprašuje, spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V tovrstnih nagovorih pa se hote in nehote do nje, ki je odšla, razkrijejo tudi stališča, strahovi, upanja in bolečine tistih, ki ostajajo.
Režijo igre podpisuje Špela Kravogel. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti
Četrtkova radijska igra na Arsu Očetu luč, sinu ključ po predlogi Gorana Gluvića, je parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se po premožnem očetu začne boj za dediščino. V takšni umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, mogoče tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komični učinek. Igro je leta 1997 zrežiral Aleš Jan.

Ko bele in črne nogavice zanetijo konflikt med spoloma
Sobotna kratka radijska igra na Arsu Nogavice, nastale po predlogi Simone Semenič, je zvočna miniatura, dialog med moškim in žensko o črnih in belih nogavicah. Med pripravami na beg pred bombnim napadom v mestu, smo namreč priča povsem banalnemu konfliktu. Ta pa naposled vendarle zariše globlja moško-ženska dojemanja situacije in odnosov. Zdi se namreč, da v zaostrenih razmerah prav tovrstne banalnosti nemalokrat dregnejo v nevralgične točke in prepogoste zamolčanosti. Igra je bila leta 2017 nominirana za Prix Europa na istoimenskem festivalu v Berlinu.

Igro iz leta 2016 je režiral Klemen Markovčič, v osrednjih vlogah pa Polona Juh in Primož Pirnat.

Ko se izgubljeni ženin z roba zazre v konec sveta
V sobotnem terminu kratke radijske igre se na Prvem s četrtim delom sklepa februarski pripovedno-igrani krog z miniserijo Žetev in kletev. Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata, v zvočni jezik pa jih je prevedel režiser Klemen Markovčič.

V četrtem delu – Podzemlje in konec sveta – spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta.

Kakšen bi bil svet brez zakajev in vprašajev?!
Teden v nedeljo na Prvem sklepata Zakaj in Vprašaj po zgodbi Daneta Zajca iz leta 1991. Z njima pa se sklepa tudi februarski Cikel poosebljenih radijskih iger za otroke. V svojevrstni slušni krog o predmetih in pojavih s človeškimi lastnostmi jih je zaokrožil režiser Klemen Markovčič. Sicer pa težko vprašanje za konec tega kroga, zakaj in vprašáj. … No, v resnici pravzaprav ne, kot ugotavljamo že v uvodniku. V tokratni igri namreč nastopata prijatelja Zakaj in Vprašáj. In ves čas se nekaj sprašujeta in se kotalita iz enega duhovitega vprašanja v drugega. Se pa zdi, da se v stvarnem svetu odraslih zares preredko vprašamo, zakaj in vse prehitro sprejemamo; nekoč, kot otroci, pa si sveta brez zakajev in vprašajev sploh nismo znali predstavljati. Morda je zato skrajni čas, da se večkrat in pogosteje vprašamo, zakaj, in tudi zahtevamo odgovore, tudi ko se nam kakšna situacija že vnaprej zdi brezizhodna ali utopična.
Režiser igre je Mile Korun, v vlogi osrednjih junakov pa Urška Hlebec in Božo Volk.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365 in RTV Živ Žav.