Josipina Turnograjska je ustvarjala v času, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati. Do takrat so bili tudi ustvarjalci izključno moški, zato so njena dela še toliko pomembnejša, njen preboj na slovensko literarno prizorišče pa še toliko težji. Foto: DU Šenčur
Josipina Turnograjska je ustvarjala v času, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati. Do takrat so bili tudi ustvarjalci izključno moški, zato so njena dela še toliko pomembnejša, njen preboj na slovensko literarno prizorišče pa še toliko težji. Foto: DU Šenčur

Ponedeljkov termin radijske igre ob 22.05 na programu Ars v poslušanje ponuja premiero druge epizode tridelnega cikla Slovenske pisateljice devetnajstega stoletja, ki jo je pripravila in režirala Patrizia Jurinčič Finžgar, predlani pa produciral Radio Trst A. Tokrat bo v ospredju pisateljica, pesnica in skladateljica Josipina Turnograjska. V svojem kratkem življenju (umrla je pri enaindvajsetih letih) je napisala osemintrideset povesti, nekaj pesmi in skladb, ki so uporabljene tudi v radijski igri. Njen svet je bil mladostniško optimističen, vendar resno razmišljujoč, zagnan in svetel. Jedro igre predstavlja priredba drobne povesti Rožmanova Lenčica, ki jo je Patrizia Jurinčič Finžgar obogatila z odlomki iz neverjetne ljubezenske korespondence med Josipino Turnograjsko in Lovrom Tomanom. Igrane dele dopolnjujejo komentarji ene največjih poznavalk prve slovenske pisateljice Mire Delavec. Poslušalke in poslušalci pa lahko na spletu še vedno poiščejo prvi del serije, ki govori o literarni zapuščini Luize Pesjak.

V radijski igri Medina ali ena od tisočih se avtorica Draga Potočnjak spopada s temo posilstva kot travme, nasilja in del bojne taktike in osvobajanja ozemlja, pri čemer se je še posebej osredotočila na obdobje vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Avtorica v ospredje postavlja spolno nasilje nad muslimankami, ki jih zaradi posilstva ne doletita le izguba osebne integritete ter občutek sramu in krivde, temveč tudi dosmrtno ožigosanje in izločitev iz skupnosti. Radijsko igro je leta 1993 režirala Metka Rojc, naslovno vlogo je interpretirala Silva Čušin.

 V slovensko gledališko zgodovino se Draga Potočnjak vpisuje kot vzornica novim generacijam gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev, so v ZDUS-u zapisali v utemeljitev nagrade Poldeta Bibiča za življenjsko delo. FoFoto: BoBo
V slovensko gledališko zgodovino se Draga Potočnjak vpisuje kot vzornica novim generacijam gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev, so v ZDUS-u zapisali v utemeljitev nagrade Poldeta Bibiča za življenjsko delo. FoFoto: BoBo

Radijska igra Noč na hmeljniku, ki jo je po dramskem besedilu Ivana Laha priredila Zarika Snoj Verbovšek, je z domoljubno in svobodomiselno strastjo napisana drama o poskusu slovenskega plemstva, da se ob pomoči kmetov upre francoskim okupatorjem v času Ilirskih provinc. A čeprav so Francozi z marsikatero reformo odpravili fevdalno in katoliško rigidnost, Lah v viharniški erotično-politični drami izpisuje predvsem okupatorski značaj prišlekov, na drugi strani pa glavno idejo svobode in moralno zavezanost slehernika domovini. Radijska igra je nastala leta 2012 v režiji Jožeta Valentiča.

Kratka radijska igra
Svetovni dan voda, ki ga praznujemo 22. marca, bo zaznamoval oba sobotna termina kratke radijske igre. Na programu Ars bo ob 19.30 na sporedu izkustvena radijska opera Morje avtorice in režiserke Saške Rakef. Poslušalke in poslušalci se bodo z ribo Faroniko potopili v šumečo pesem morja in odkrili brezmejne skrivnosti, vtkane v morsko valovanje. Radijska opera za dojenčke je nastala leta 2002 v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga je sofinanciral program Ustvarjalna Evropa Evropske unije. Radijska opera pa vendarle ni namenjena le malčkom: zaradi univerzalne zvočne govorice je namenjena prav vsem poslušalcem.

Na Prvem programu bo ob 22.40 na sporedu zvočni portret učenke Nike Lipuš, ki ravno tako izhaja iz projekta B-AIR z naslovom Avtoportreti. V sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik je po zamisli in v režiji Ane Krauthaker nastalo več kratkih zvočnih del, med katerimi je tudi gibanje iz globine vode kot avtoportret Nike Lipuš.

Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca. Foto: Reuters/European Union/Copernicus Sentinel-2
Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca. Foto: Reuters/European Union/Copernicus Sentinel-2

Radijska igra za otroke
Radijska zgodba Čarobna voda na preprost in razumljiv način predstavi lastnosti vode, kroženje v naravi in nevarnost onesnaževanja vode. Eko Vila (Martina Maurič Lazar) skupaj s Škratom Vodo (Blaž Šef) naravi pomaga ustvarjati čim boljše pogoje za čisto vodo. Zgodba avtorice Jerneje Pavček je leta 2012 izšla kot slikanica, leto pozneje pa še v obliki radijske igre v režiji Ane Krauthaker. Radijska igra za otroke bo na sporedu v nedeljo ob 8.05 na Prvem programu.

Poslušalke in poslušalci, predvajane radijske igre lahko slišite tudi na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na RTV 365. Radijske igre so na spletu na voljo še trideset dni po predvajanju v etru.

Spored radijskih iger od 17. do 23. marca 2024

Ponedeljek, 17. marca
Radijska igra 22.05 (Ars) – Josipina Turnograjska (prir. Patrizia Jurinčič Finžgar): Rožmanova Lenčica (cikel Slovenske pisateljice 19. stoletja)

Torek, 18. marca
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Ivan Lah (prir. Zarika Snoj Verbovšek): Noč na Hmeljniku

Četrtek, 20. marca
Radijska igra 22.05 (Ars) – Draga Potočnjak: Medina, ena od tisočih

Sobota, 22. marca
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – Saška Rakef: Morje

Sobota, 22. marca
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Nika Lipuš: Avtoportret

Nedelja, 23. marca
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – Jerneja Pavček: Čarobna voda