V Kočevski Reki so slovesno zaznamovali 30. obletnico postroja brigade Moris. Zbrane je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, še predtem pa položil venec k spominskemu znamenju. V nagovoru je poudaril, da slovenska politična pomlad in osamosvojitev Slovenije na začetku 90. let dokazujeta, da Slovenci nismo nujno zgodovinski zamudniki, pa tudi to, da se iz zgodovinskih izkušenj učimo. Potem ko smo bili sredi 20. stoletja razklani, smo bili namreč pri osamosvojitvi enotni, je spomnil Pahor.

Postroj pred 30 leti je bil pomemben, ker je bilo na tem mestu tedanji slovenski jugoslovanski in mednarodni javnosti predstavljeno novo sodobno orožje, pa tudi zato, ker je potekal le teden dni pred plebiscitom o neodvisni in samostojni Sloveniji. Tedanja oblast je s tem državljankam in državljanom sporočila, da nas morda čakajo težki časi, a da se bomo borili in zmagali. "V tem smislu je bil ta postroj nenadomestljivega pomena," je poudaril.

Šlo je za čas, ko dogodkov ni bilo mogoče vnaprej predvideti, čas močnega voditeljstva z jasno vizijo, ki na začetku ni imelo enotne podpore. Vendar je s sodelovanjem do enotnosti prišlo in prav ta enotnost je zagotovila podporo samostojnosti države na plebiscitu in ne nazadnje njeno ustanovitev in obrambo. "Mislim, da je ta čas v nekem smislu slovenska sprava par excellence," je dejal predsednik republike.

Narava današnje krize je sicer drugačna od tiste, skozi katero je slovenski narod šel konec 80. in v začetku 90. let. Vendar pa je tedaj zmagalo sodelovanje nad razlikami. In k temu Pahor vabi tudi danes. Prav je, da o vseh vprašanjih obstajajo različna mnenja in da poteka politično tekmovanje, s tem je vse v redu. "Paziti pa je treba, da ne pride do takšnih razhajanj političnih duhov, ki bi lahko grozile z razkolom," je poudaril. Zlasti v časih, ki terjajo močno voditeljstvo, kritično oceno tega voditeljstva in demokratično razpravo, je po Pahorjevih besedah pomembno, da obstaja kondicija za sodelovanje in za potrebno enotnost, če bi razmere to zahtevale.

Tudi predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je v nagovoru spomnil na dogodke pred osamosvojitvijo. Postroj v Kočevski Reki, ki je bil po njegovih besedah "de facto prvi postroj Slovenske vojske", ki je znatno prispeval k rezultatu plebiscita. En teden pred plebiscitom so namreč vsej Sloveniji pokazali, da razpolagajo "z realno silo, ki je pripravljena zavarovati našo pot v samostojno državnost". "To ni bila Beogradu ali režimu podrejena teritorialna obramba, ki je maja nečastno končala svoj vek s predajo orožja," je povedal. Pred 30 leti je po njegovih besedah tu stala slovenska vojska z novim orožjem v bran slovenski domovini in njenim visokim ciljem. Kot se spominja Peterle, je Demosova vlada namreč prisegla tako rekoč v vojnih razmerah, saj je JLA na dan izvolitve razorožila slovensko Teritorialno obrambo. Za tiste, ki so prevzeli ključne položaje, se je takrat začela vojna za Slovenijo, je še spomnil.

Janša: "Želeli smo pokazati, da vojska ni več razorožena"

Slovesnosti se je med drugim udeležil tudi premier Janez Janša. V izjavi za medije je Janša poudaril, da v tem primeru ni šlo le za pomen nekega postroja vojaške enote, ki je simbolizirala nastajajočo Slovensko vojsko, ampak predvsem za prikaz tega, da je ta vojska ponovno oborožena. "Želeli smo pokazati, da je to nova vojska z novim orožjem, da ni več razorožena, da lahko Slovenci računajo na to, da bo plebiscitna odločitev, če bo izglasovana, tudi ubranjena," je pojasnil.

Ob tem je izrekel zahvalo Francu Kosiju z notranjega ministrstva, ki je operativno izvedel dostavo orožja, ki so ga v Kočevski Reki nato razdelili vojakom. Orožja je bilo sicer malo, a niti v Sloveniji niti v Beogradu se ni točno vedelo, koliko ga je. Vest, ki je zaokrožila o tem, pa je bila po njegovih besedah "pomembna v obe smeri", je dodal Janša.

Glavaš ob dnevu 1. brigade Slovenske vojske povišan v generala

Ob obletnici prvega javnega postroja specialne brigade, Slovenska vojska danes zaznamuje tudi dan. 1. brigade. Predsednik republike Pahor pa bo načelnika Generalštaba Slovenske vojske Roberta Glavaša ob tem povišal v generalski čin. Za povišanje se je Pahor odločil na podlagi predloga obrambnega ministra Mateja Tonina.

Od časov osamosvajanja je Slovenska vojska prehodila razmeroma uspešno pot, je ocenil načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. "Prešli smo na profesionalno vojsko, se dejavno vključili v zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti, se prilagajali aktualnim varnostnim razmeram, s strokovnostjo in predanostjo dosegli spoštovanje v vojaškem mednarodnem okolju in zaupanje v domovini," je poudaril.

Prihodnost Slovenske vojske bo gotovo odvisna tudi od sredstev, ki ji jih bo država namenila. Predvsem v zadnjem desetletju se je namreč spopadala z izdatnimi rezi, kar se po besedah Glavaša kaže tudi v njenih bojnih zmožnostih. Sredi prejšnjega desetletja so tako letne ocene njene pripravljenosti več let izkazovale najnižjo raven sposobnosti delovanja. V zadnjih letih se je ocena za delovanje v miru sicer začela postopno izboljševati, a je še vedno nezadostna za delovanje v vojni. Tudi letos po napovedih Glavaša ne kaže na bistveno izboljšanje. "Ker smo ravno v sklepni fazi ugotavljanja pripravljenosti Slovenske vojske, lahko že rečem, da prve ugotovitve ne kažejo, da bomo lahko poročali o velikih spremembah," je opomnil.

Aktualna razmišljanja o naložbah v SV zato sprejema kot "korak v pravo smer" in jih dojema kot jasne smernice razvoja Slovenske vojske. Med bistvenimi rešitvami, opredeljenimi v zakonu o zagotavljanju sredstev za naložbe za Slovensko vojsko v letih od 2021 do 2026, ki je začel veljati v soboto, poudarja predvsem razporeditev sredstev na obdobje šestih let, kar zagotavlja lažje načrtovanje naložb.

Nasploh pa pripravljenost vlagati v SV Glavaš razume kot pripravljenost vlagati v nacionalno obrambo, ki bi sočasno omogočala verodostojno deljenje bremen znotraj zavezništva. Ne nazadnje pa je to tudi pozitiven signal pripadnicam in pripadnikom SV, je dodal Glavaš, ki Slovensko vojsko kot načelnik generalštaba vodi od aprila letos in načrtuje, da bi struktura SV v prihodnje omogočala kredibilno odvračalno obrambo. "Ne smemo izgubiti osredotočenosti na obrambo nacionalnega ozemlja," je opomnil brigadir, ki bo v četrtek povišan v generalski čin.

Glavaš: "To je najvišja stopnička v vojaški karieri"

Predsednik republike Borut Pahor je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil že ob imenovanju Glavaša napovedal, da ga namerava povišati v generalski čin. Da bo 17. decembra izpolnil formalne pogoje za povišanje v generalmajorja, je na seji prejšnji teden potrdila tudi vlada in podala soglasje k predlogu obrambnega ministrstva.

"To je najvišja stopnička v vojaški karieri in seveda sem ponosen na izkazano mi zaupanje," povišanje komentiral Glavaš. Kot je dodal, pa sam v ospredje bolj postavlja cilje, h katerim bi moral peljati vojsko. "Želel bi obstoj konsenza, razumevanja o potrebi po virih za nacionalno obrambo. Ne na račun drugih sistemov, a ob zavedanju, da je varno okolje osnova uresničevanja drugih vrednot vsake družbe," je poudaril.

Glavaš se bo tako pridružil dvema še aktivnima generaloma v Slovenski vojski, to sta prejšnja načelnica generalštaba Alenka Ermenc in eden njenih predhodnikov Alan Geder, so pojasnili v SV. Med tistimi, ki v vojaški organizaciji niso več aktivni, pa so generalski čin v preteklih letih dosegli še Janez Slapar, Albin Gutman, Iztok Podbregar, Ladislav Lipič, Alojz Šteiner, Dobran Božič in Andrej Osterman, Renato Petrič pa je dosegel admiralski čin kontraadmirala, ki je primerljiv z generalskim činom.