25. junija leta 1991 takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije. Večina slovesnosti in osrednja proslava so se zvrstile v petek.
Toplak je odlikovanje prejel za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi, Battelli pa za dolgoletno delo in prispevek k razvoju slovenske demokracije ter za zasluge pri povezovanju in ohranjanju italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.
Kot rektor mariborske univerze je s svojo vizijo in odločnostjo jasno začrtal razvoj univerze ter ji pridobil ugled doma in v tujini. S tujino je vzpostavil pomembne mednarodne vezi in ob tem tudi sam postal predsednik Podonavske rektorske konference, Rektorske konference Alpe-Jadran in član Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA), so zapisali v utemeljitvi.
V zadnjih desetletjih se je usmerjal v dejavnosti, ki so bile za nastajajočo državo pomembne, in dosegel uspehe, ki so vidni še danes.
Battelli pa je aktivno sodeloval pri ključnih trenutkih ustanavljanja slovenske države in imel nepogrešljivo vlogo pri utiranju poti za ustrezno pravno zaščito avtohtonih narodnih skupnosti v slovenski ustavi. Dejavno je sodeloval pri pripravi več kot 200 pravnih aktov, s katerimi se je urejal položaj pripadnikov narodnih skupnosti v Sloveniji.
Z njegovim pomembnim sodelovanjem je bila sprejeta sprememba zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, s katerim je zagotovljena višja kakovost izobraževanja v šolah obeh narodnih skupnosti.
Pahor nagovoril obiskovalce
Po podelitvi je Pahor nagovoril še obiskovalce, ki so si ob dnevu odprtih vrat prišli ogledat predsedniško palačo, pred katero je postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
V nagovoru državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu je Pahor čestital ob državnem prazniku z najboljšimi željami za mir, varnost in blaginjo, so sporočili iz predsednikovega urada. Pred več kot 30 leti smo po njegovih besedah ustanovili državo, da bi imeli glede teh plemenitih ciljev več uspeha. S tem, ko smo vstopili v EU, smo si te možnosti še povečali, je dejal in poudaril pomen naših skupnih prizadevanj za lepo prihodnost, v kateri bodo naši otroci lahko izpolnili svoje sanje in bili uspešni.
Ob tej priložnosti je k besedi povabil predsednika prve demokratično izvoljene slovenske vlade Alojza Peterleta, ki je bil med gosti slovesnosti ob vročitvi odlikovanj. Peterle se mu je zahvalil za pozornost, ki jo je namenil vsem, ki so dali ključne prispevke k slovenski osamosvojitvi in jo soustvarjali. "Vesel sem, da sva skupaj, v različnih vlogah, doživela ta nasmeh zgodovine," je dejal.
Obiskovalci so si nato v okviru dneva odprtih vrat lahko ogledali uradne in delovne prostore predsednika Republike Slovenije pod strokovnim vodstvom uslužbencev Protokola Republike Slovenije.
Pahor je predtem položil venec na Pomnik padlim v vojni za Slovenijo '91.
Razstava fotografij prelomnih dogodkov
Ob dnevu državnosti je v predsedniški palači na ogled tudi razstava fotografij prelomnih dogodkov nastajanja slovenske države, ki so pred 30 leti utirali pot ustanavljanju samostojne slovenske države, njeni obrambi in njenemu mednarodnemu priznanju. Razstavljene fotografije so bile prvič prikazane na šestnajstih slovesnostih, ki jih je predsednik Pahor v počastitev in ohranitev spomina na te dogodke pripravil ob njihovi 30. obletnici. Razstavo si lahko ogledate do 19. ure.
Ob 18.00 je v Parku vojaške zgodovine v Pivki potekala slovesnost z naslovom Domovina praznuje. Slavnostna govornika sta bila predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ter znanstvenik in podjetnik Aleš Štrancar. Prenos ste si lahko ogledali tudi na TV SLO 2.
Osrednja proslava je bila v petek
V Sloveniji smo se dneva državnosti že v petek spomnili s številnimi slovesnostmi, vrhunec prireditev pa je bila tudi letos osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zbrane je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tem poudaril, da nam je skoraj vse dosegljivo, če bomo povezana in solidarna skupnost. Ocenil je tudi, da če smo bili pred 31 leti "sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod".
Kučan in Peterle si želita večje enotnosti
Ob prazniku sta se oglasila tudi prvi predsednik republike Milan Kučan in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Oba si želita večje enotnosti slovenskega naroda. Strinjata se, da je bila prav ta ključna, da smo dobili svojo državo. Prav tako menita, da bi za dosego skupnih ciljev morala prevladati ideja skupnega dobrega.
Kot je Kučan dejal v izjavi za medije ob robu slavnostne seje državnega zbora na predvečer dneva državnosti, spomini na slovensko osamosvojitev z leti postajajo vse lepši, saj "človek vso tesnobo, negotovost, pa tudi veselje z leti ne samo ponotranji, ampak jih tudi začenja razumevati kot nekaj nujnega". Sporočilo osamosvojitve je po njegovem mnenju v referendumski odločitvi slovenskega naroda in enotnosti, ki si jo je slovenska politika izborila skupaj z državljani. Ko ljudje začutijo, da ni enotnosti med tem, kar mislijo ljudje, in tem, kar počne politika, se veliki projekti niti ne začnejo, kaj šele končajo, je prepričan Kučan.
V današnjem času ni mogoče dosegati take enotnosti kot leta 1991, slab obet za prihodnost je po njegovem mnenju tudi ideološka zazrtost v preteklost in vse, kar na silo deli Slovence. Meni sicer, da vsem današnjim politikom, naslednikom njegove generacije ne manjka poguma, a "nekaterim ne manjka poguma tudi za neumne in neprave stvari".
Lepe spomine na osamosvojitev slovenske države deli tudi predsednik prve slovenske vlade Peterle, ki je ob robu slavnostne seje DZ-ja dejal, da "kar naprej praznujem, saj vem, zakaj je šlo". Meni sicer, da slovenski demokratični tranziciji še marsikaj manjka. Želi si tudi, da bi bili sposobni stopiti skupaj v bistvenih zadevah, in ne bi vsake dve ali štiri leta menjali temeljne smeri, v katero gre država. Hkrati ocenjuje, da je potrebnega več dialoga, prav tako pa visoke politične kulture, ki bi šla v smeri spoštovanja, pripravljenosti na sodelovanje in posluha za dobronamerno kritiko. "Po 31 letih je pod črto slovenskih prizadevanj veliko uspehov, na katere smo lahko ponosni," meni.
Kljub temu pa bi bilo po njegovi oceni treba narediti še marsikaj za dobro vseh. "In če bo ideja skupnega dobrega prevladovala, bo pri nas še lepše, kot je," je prepričan Peterle.
Čestitke iz tujine
Kraljica Elizabeta II. je v čestitki zapisala, da je zadnjih trideset let z veseljem opazovala, kako so odnosi med Veliko Britanijo in Severno Irsko ter Slovenijo postajali toplejši in globlji. Ob praznovanju dneva državnosti, še posebej v letošnjem letu, ko praznujemo 30. obletnico dvostranskih odnosov med državama, je predsedniku Pahorju čestitala, državljankam in državljanom Slovenije pa posredovala lepe želje.
V imenu ameriških državljanov je predsedniku Pahorju voščil predsednik ZDA Joe Biden, ki je v čestitki poudaril nujnost ohranjanja demokracije in ob tem zapisal, da so neomajna podpora Slovenije suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter pomoč, ki jo namenjamo njenim ljudem, dokaz trdne slovenske zavezanosti demokratičnim načelom, ki je pred 31 leti privedla do samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju je zapisal, da se veseli nadaljnje krepitve prijateljstva in partnerstva, ki sta ga državi zgradili v zadnjih treh desetletjih. "Skupaj lahko spodbujamo bolj varen, demokratičen, miren in uspešen svet," je dodal.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je zapisal, da ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med ZDA in Slovenijo slavimo naše skupne demokratične vrednote in vizijo, vključno z našo zavezanostjo varstvu človekovih pravic in pravne države, spoprijemanjem z izzivi podnebnih sprememb in širitvijo gospodarskih vezi med našima državama z izkoriščanjem novih priložnosti zelenega gospodarstva. Združene države ponovno potrjujejo svoje prepričanje, da je Slovenija zelo dobro usposobljena kandidatka za Varnostni svet ZN za obdobje 2024–2025 in bi bila, če bo izvoljena, verodostojen glas, ki prispeva k mednarodnemu miru in varnosti.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je čestital predsedniku republike in vsem državljankam in državljanom Slovenije. V čestitki je izrazil veselje in hvaležnost, da so se odnosi med državama v tridesetih letih tako dobro razvili. "Postali smo izredno tesni in zaupanja vredni partnerji," je zapisal predsednik Steinmeier. Dotaknil se je tudi ruske agresije nad Ukrajino, ki po njegovih besedah opominja, da svobode, neodvisnosti in demokracije ne smemo imeti za samoumevne. "Zato bi še toliko bolj rad izrazil svojo hvaležnost za partnersko sodelovanje najinih držav v okviru EU in zveze NATO ter vam zagotovil, da se bo Zvezna republika Nemčija tudi v prihodnje zavzemala za naše skupne vrednote," je zapisal nemški predsednik.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v čestitki poudaril, da sta Slovenija in Francija zaradi skupne zavezanosti Evropski uniji in njenim vrednotam vzpostavili izjemno tesne vezi. Ob tem se je Pahorju zahvalil za njegovo osebno vlogo v regiji Zahodnega Balkana, zlasti v okviru pobude Brdo-Brioni Process.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v čestitki izrazil zadovoljstvo, da bo lahko avgusta, v času, ko praznujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, predsednika Pahorja gostil na uradnem obisku v Ankari. Zapisal je še, da srčno verjame, da se bodo vezi, ki so se razvijale zadnjih trideset let in temeljijo na prijateljstvu, strateškem partnerstvu in zavezništvu, še naprej krepile na vseh področjih, tudi ko gre za približevanje Turčije Evropski uniji.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je Pahorju namenil iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnji napredek Slovenije in vseh njenih državljanov. V nadaljevanju je izrazil željo po nadaljnjem razvoju vsestranskega sodelovanja in tradicionalno prijateljskih odnosov med državama. Ob tem se je predsedniku Pahorju zahvalil za močno in kontinuirano podporo, ki jo predsednik Pahor in Republika Slovenija nudita Republiki Srbiji na njeni poti v Evropsko unijo.
Predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski je poudaril dobre odnose med državama in ob tem izrazil iskreno zahvalo za trdno podporo Severni Makedoniji pri vključevanju v evropsko in evro-atlantsko skupnost.
Bolgarski predsednik Rumen Radev pa je v čestitki poudaril prijateljske odnose med državama in partnerstvo v okviru Evropske unije, zveze Nato in v vrsti regionalnih formatov, s čimer prispevata k stabilnosti, varnosti in evropski prihodnosti regije. Ob tem je potrdil svojo odločenost za nadaljnjo bogatitev dvostranskih odnosov med Republiko Bolgarijo in Republiko Slovenijo, so sporočili iz urada predsednika Pahorja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje