Ob tem je poudaril pomen žrtev osamosvajanja in spomnil na zgodovinske dogodke pred 31 leti, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država.

Pahor je uvodoma spomnil, da je Slovenija pred 31 leti postala samostojna država, česar se spominjamo tudi v dneh pred dnevom državnosti. Pot do samostojnosti po njegovih besedah ni bila niti kratka niti lahka, vendar pa je Slovenija takrat dosegla enega od najbolj pomembnih dogodkov v svoji narodni zgodovini.

"Mnogi narodi, tudi večji od našega, nimajo svoje države. Mi jo imamo in predstavlja orodje naše uveljavitve v mednarodni skupnosti ter najboljši način za reševanje naših domačih težav. Smo gospodar svoje lastne usode. (...) Čeprav tega nismo hoteli, smo morali težko pridobljeno samostojnost že ob samem rojstvu države braniti in obraniti z orožjem," je predsednik republike dejal v nagovoru zbranim.

Ob tem je poudaril pomen žrtev osamosvajanja in se zahvalil vsem, ki so bili ranjeni v osamosvojitveni vojni oz. je vojna v njihovem življenju pustila neizbrisno sled. Pahor je zadovoljen, da so se, čeprav pozno, uredila nekatera odprta vprašanja v zvezi s položajem in pravicami svojcev žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo.

Ob tem je spomnil, da na pragu Evropske unije divja vojna, zato je po njegovih besedah naša dolžnost in interes, da ob brezpogojni pomoči tistim, ki se branijo pred vojno, skupaj z njimi in zanje zahtevamo in storimo vse za prekinitev bojev in spoštovanje suverenosti ter ozemeljske celovitosti Ukrajine.

"Po naši osamosvojitveni vojni in vojni na Balkanu smo verjeli in upali, da bo v Evropi daljše obdobje miru in stabilnosti. Upanje je dokončno splahnelo ob napadu Ruske federacije na samostojno in suvereno Ukrajino. Nobena težava ali nerešeno vprašanje ne more in ne sme biti izgovor za tako grob in popolnoma nesprejemljiv moralno zavržen poseg v suverenost druge države," je poudaril Pahor. Po njegovi oceni je Slovenija uspešna, demokratična in varna država, skupaj pa si moramo vsak po svojih močeh prizadevati tudi za to, da bo še bolj socialna, pravična in gospodarsko močna.

Zbrane je nagovorila tudi predstavnica svojcev padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo Jasmina Molan. Po njenih besedah je današnji dan spomin, da se junijski in julijski dogodki iz leta 1991 v Sloveniji ne smejo nikoli več ponoviti.

"Spomin na tiste dni je pri nas prisoten vsak dan. Svojci kljub časovni oddaljenosti še vedno pogrešamo svoje očete, može, sinove, brate. Vojnim invalidom njihove brazgotine in slabše zdravje ne dovoljujejo pozabe tistih dni, ki so naše družine zaznamovale z izgubo, in dni, ko je bila naši Sloveniji izbojevana samostojnost in neodvisnost," je poudarila.

Čeprav so se svojci padlih v osamosvojitveni vojni in vojni invalidi lani razveselili sprejetih sprememb in dopolnitev zakonov, za katere so se zavzemali v Združenju vojnih invalidov in svojcev padlih 1991 in s katerimi so jim bile po več desetletjih priznane pravice do odškodnine, pa je Molanova opozorila, da so zakonske spremembe za zdaj le črka na papirju.

"Sprašujem se, kje bi bila Slovenija danes, če bi naši očetje, možje, sinovi in bratje odločitev o tem, ali bodo branili Slovenijo, sprejeli s takšno hitrostjo in vnemo, kot jo imajo uradniki pri reševanju naših vlog. Včerajšnji sestanek s predstavniki ministrstva za obrambo nam daje upanje, da bodo zakonske spremembe tudi uresničene," je še poudarila.