Dodali so, da je sodišče ugotovilo, da je bilo ravnanje KPK-ja v neposredni vzročni zvezi s škodo, ki je nastala Zalarju. O vrednosti škode še ni odločalo.

Gre za odškodninsko tožbo nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja zoper državo zaradi postopka Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Škrlec. Zalar je od države zahteval 12.000 evrov ter zamudne obresti. Okrajno sodišče v Ljubljani je vmesno sodbo izdalo 27. januarja, Zalar pa jo je prejel v ponedeljek.

"Z vmesno sodbo je sodišče ugotovilo, da je temelj odškodninskega zahtevka tožnika v celoti utemeljen. Ko bo vmesna sodba postala pravnomočna, sledi postopek ugotavljanja višine škode, o čemer bo sodišče nato izdalo še končno odločitev," je za STA navedel Zalarjev odvetnik Anže Zalar iz odvetniške pisarne Senica.

Ob tem je zapisal, da je nekdanji minister takšno ugodilno sodbo pričakoval. "Sodišče je namreč ugotovilo, da je KPK ravnal očitno protipravno, ker ni upošteval osnovnih postopkovnih pravil zakona o upravnem postopku ter ni spoštovala tožnikove pravice do izjave in sodelovanja v postopku. Sodišče je v sodbi večkrat izpostavilo, da je bilo ravnanje KPK-ja arbitrarno in samovoljno. To ugotovitev pa je sprejelo prav na podlagi izpovedi zaslišanih oseb, ki so vodile sporni postopek na KPK-ju," je navedel odvetnik.

Ob tem je dodal, da je bil med temi ljudmi tudi nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je v relevantnem obdobju vodil KPK in ki ga je pozneje zamenjal Boris Štefanec. "Sodišče je poudarilo, da zaradi učinkov, ki jih imajo v javnosti objave tega organa, samovoljna in arbitrarna ravnanja niso dopustna," je zapisal odvetnik.

Spomnil je, da je na te kršitve Aleš Zalar opozarjal ves čas sodnega postopka in tudi v svojih predhodnih predlogih za mirno rešitev spora, "ki pa jih je državno odvetništvo nerazumno in vztrajno zavračalo". Tožnik upa, da državno odvetništvo te prakse ne bo uporabilo tudi v morebitnem ponovnem poskusu sklenitve poravnave v nadaljevanju tega postopka.

KPK je aprila leta 2015 sporočil, da sta nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer leta 2012 ravnala koruptivno pri imenovanju Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Tako Zalar kot Fišer sta zaradi postopka KPK-ja vložila tožbo na upravno sodišče. Med drugim sta izpodbijala način vodenja postopka pred KPK-jem, saj da pred izdajo poročila nista imela možnosti odgovora na očitke oz. možnosti obrambe. Upravno sodišče je leta 2015 odpravilo ugotovitve KPK-ja v zadevi Škrlec. Kot je zapisalo, je KPK Fišerju kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti. Vrhovno sodišče pa je leta 2016 odpravo ugotovitev potrdilo.

Tožilstvo pa je Zalarju in Fišerju očitalo tudi zlorabo položaja. Zalarju je očitalo, da je leta 2012 tik pred iztekom svojega ministrskega mandata zlorabil položaj, ker je na predlog takratnega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja izdal odločbo o imenovanju Škrleca na omenjeno mesto, in to čeprav je vedel, da naj bi bil postopek izbire izpeljan nezakonito. Na vrhovnem državnem tožilstvu so namreč postopek imenovanja najprej vodili po postopku za imenovanje javnega uslužbenca, po pritožbi ene od prijavljenih pa so ga dokončali po postopku za dodelitev tožilca, kar je bilo po mnenju tožilstva nedopustno.

Konec leta 2017 in na začetku leta 2018 je Zalarja in Fišerja obtožb oprostilo Okrajno sodišče v Novem mestu. Po pritožbi tožilstva pa je Višje sodišče v Ljubljani isto leto ugotovilo zastaranje zadev.

Zalar je zoper državo leta 2018 vložil odškodninsko tožbo zaradi duševnih bolečin, ki jih je utrpel v postopku s KPK-jem.