Ministrstvo si želi z analizo, ki bo stala 70.000 evrov, pridobiti priporočila za ureditev tega področja.

Terciarna raven zdravstvene dejavnosti obsega specializirane storitve, ki se z uporabo naprednih diagnostičnih in visoko specializiranih medicinskih postopkov zagotavljajo bolnikom s hudimi, zapletenimi in kroničnimi boleznimi. Sistem financiranja te ravni zdravstvene dejavnosti je bil vzpostavljen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je od tedaj ostal večinoma nespremenjen ter ne odraža dejanskih stroškov zagotavljanja sodobnih in kakovostnih storitev, so po seji vlade sporočili z ministrstva za zdravje.

Ko ustanove dosežejo status terciarnosti, so namreč vse storitve, ki jih opravljajo, deležne znatnega dodatka k plačilu, ki znaša 20 do 40 odstotkov, ne glede na zahtevnost posameznih opravljenih storitev. Pristop financiranja storitev torej temelji na statusu ustanove in ne na realni vrednosti opravljenih storitev, so pojasnili.

Menijo, da to povzroča neučinkovitost pri dodeljevanju sredstev zdravstvenim ustanovam in daje napačne spodbude izvajalcem zdravstvenih storitev, saj so rutinski zdravstveni postopki deležni enakega sorazmernega povečanja sredstev kot kompleksni primeri.

Z analizo želijo zato med drugim identificirati najboljše prakse in pristope pri učinkovitem urejanju terciarne ravni zdravstvene dejavnosti v petih državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in sicer v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem, so zapisali.

Na ministrstvu verjamejo, da bo analiza podrobneje opredelila vrste in obseg storitev, ki jih zagotavlja terciarna raven zdravstvene dejavnosti in način njihovega urejanja v obravnavanih državah, identificirala merila, ki se v navedenih državah uporabljajo za pridobitev statusa terciarne ustanove in pregledala modele financiranja in plačil za terciarno raven zdravstvene dejavnosti v izbranih državah.

Prav tako bo ocenila, ali je terciarna raven zdravstvene dejavnosti v obravnavanih državah jasno ločena od sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti, ugotovila prednosti in slabosti različnih rešitev, ki jih implementirajo izbrane države in podala priporočila za vzpostavitev učinkovite ureditve financiranja terciarne ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.

Analizo bo izvedel OECD, sredstva za njeno izvedbo v znesku 70.000 pa je zagotovilo ministrstvo za zdravje. Zaključno poročilo s povzetkom ključnih ugotovitev in priporočil za Slovenijo naj bi bilo predvidoma pripravljeno do konca novembra letos.