podrobno spremljali. "Sramote in žalosti ne mislim komentirati," je denimo komentar volilne kampanje zavrnil predsednik društva pisateljev Ivo Svetina. Dogodki med volilno kampanjo in napovedi zmagovalca pa so dobili odzive tudi v tujini.

Številne naše sogovornike ni razočaralo le spodbujanje nestrpnosti, temveč celotna tematika volilne kampanje, ki se je le redko posvečala relevantnim temam, ki čakajo Slovenijo v prihodnje, ali pa politične stranke o njih sploh niso spregovorile.

"Pogrešala sem teme, ki zanimajo vsakega od nas, bodoče odločitve političnih odločevalcev in odločevalk, ki bodo vplivale prav na vsa naša življenja," je za MMC povedala Violeta Neubauer, predsednica društva Ženski lobi.

"Ljudi ne zanimajo begunci in migranti, saj jih večina ni videla niti enega. Zanima nas, kako bomo živeli, kako bomo poskrbeli za starejše ljudi, kako bomo poskrbeli, da ljudje, ki hodijo v službo, ne bodo revni, kako bomo odpravili razmah prekarstva, kako bo z vzdržnostjo pokojninskega sistema," je naštela.

Neubauerjeva je tudi ogorčena nad nacionalnimi mediji, ki so teme soočenj diktirali voditeljem političnih strank, ti pa so recimo odgovarjali vplivnim možem iz gospodarstva. "Soočenja, kjer je prisotnih več kot dvajset ljudi, ne dajejo ravno možnosti, da bi dobili enkratne odgovore, ki bi jih ljudje razumeli in bi se lahko odločili, katere stranke in napovedi jemljejo kot svoje, in bi se tudi odločili, komu dati v nedeljo glas," je dodala.

Vsi ponujajo samo boljše …
Nekatere nevladne organizacije so letos spomladi predstavile manifest civilne družbe za razvoj Slovenije. "To so vsebinski poudarki, ki smo jih pričakovali v kampanji," pravi Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

"Glavni pomislek v celotni predvolilni kampanji je, da niso bile niti izpostavljene niti odgovorjene najpomembnejše relevantne teme, ki so pomembne za celotno družbo, od tega, kako bomo zaustavili negativne trende na področju zviševanja revščine, uničevanja okolja, podrejanje vseh družbenih podsistemov gospodarstvu, do perečega problema podnebnih sprememb. Na kakšen način bomo dosegli cilje iz Pariškega sporazuma? O podnebju smo praktično slišali le besedico, če sploh. Kaj šele, da bi se pogovarjali, na kakšen način bomo pristopili k reševanju največjih problemov naše države, kot tudi celotne globalne družbe," poudarja Breceljeva.

Po njenih ocenah je manjkala predvsem vsebinska razprava, veliko je bilo medsebojnih obtoževanj, podtikanj … "Zelo skrb vzbujajoče je bilo, da se že volivce podcenjuje na takšen način, da mislijo, da ne potrebujejo nekih vsebinskih odgovorov. Kako bomo uredili promet, kako bomo omejili podnebne spremembe, kako bomo zagotovili prehransko samooskrbo s kakovostno hrano, kakšne bodo pokojnine, kako bodo rasle z gospodarsko rastjo. Če imamo gospodarsko rast, je to trenutek, ko moramo gospodarstvo in družbo usmeriti na prestrukturiranje, da bomo imeli vsi prebivalci nekaj od tega. Odgovorov, kaj se obeta v naslednjih štirih letih, ni ne od novih ne od starih obrazov. Vsi nam ponujajo samo boljše. Kaj je to boljše? Veliko razočaranje je lahkotno jemanje označevalcev, ki izključujejo, ki spodbujajo sovraštvo in nestrpnost. Mislim, da jim je odkrito treba reči 'ne', ne glede na to, s katerega političnega pola prihajajo," ocenjuje in poudarja, da se je nekaj podobnega dogajalo tudi nevladnikom, ki so se vključevali v postopke odločanja pri investiciji Magne v Hočah.

"Na drugi strani me tudi skrbi, da imamo soočenje z zelo uspešnimi slovenskimi gospodarstveniki, in se potem ves čas oddaje sprašuje, na kakšen način se jih bo zadovoljilo. Oni pa ne odražajo tega, kar je gospodarstvo v Sloveniji. Kje so druge družbene skupine? Nevladne organizacije smo pri odpiranju te debate prispevale po svojih najboljših močeh, vendar je tu ključen medijskih prostor," še dodaja.

Le bežno o korupciji
Nevladna organizacija, ki se bori proti korupciji Transparency International (TI) Slovenia je v četrtek vse politične stranke pozvala, naj predstavijo konkretne, realne, celostne, učinkovite, merljive in časovno opredeljene rešitve za boj proti korupciji v Sloveniji. Po njihovem mnenju ni bilo nobene celostne razprave na temo preprečevanja korupcije in drugih nezakonitih in neetičnih ravnanj.

"V TI Slovenia v veliki meri nismo zadovoljni z izjavami političnih strank, ki so se navezovale na vprašanje zagotavljanja transparentnosti, integritete, odgovornosti in preprečevanja korupcije. Ob dejstvu, da korupcija v Sloveniji predstavlja izrazit problem, se je večina strank v javni razpravi le bežno opredeljevala do tega vprašanja. Predstavljene rešitve niso bile zadosti konkretne, realne, celostne, učinkovite, merljive ali časovno opredeljene, kar bi bilo nujno, če želi Slovenija doseči na tem področju vidnejši preboj v prihodnjem mandatu. Že izkušnje iz tega mandata govorijo, da za večje sistemske premike ni zadostne politične volje, to je pokazal tudi proces sprejemanja novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bo ostala v predalu," pravi generalni sekretar TI Slovenija Sebastijan Peterka.

Kampanja po madžarskem zgledu
"V nedeljo bodo glavni zmagovalci kampanje množični mediji: tem ni uspelo do konca problematizirati nič od tega, kar je bilo v njej sporno, ne sumljivih posojil, še manj nezakonitega financiranja iz tujine ali plagiatorstva volilnih spotov. Tudi jim ni uspelo negativno prezentirati komunikacijskih tehnik sovraštva in izključevanja, klasične politične propagande in retorike proti beguncem – vse našteto, paradoksalno ob izjemno majhnem številu beguncev v Sloveniji, zaznamuje letošnjo kampanjo po madžarskem zgledu in po tem bodo letošnje volitve verjetno šle v zgodovino," meni filozof Boris Vezjak.

"Psihopolitika sovraštva, paranoje, konspiracionizma, izključevanja in retorika sejanja strahu so postali osnovna sestavine vplivanja na ljudi. Ko govorimo o retorični radikalizaciji desnice, se je treba zavedati, da je strogo premišljena, nikakor spontana in 'emocionalna': ljudje so postali bolj dovzetni za gnev, nesramnosti, politično nekorektnost. Najbolj privlačna figura za promocijo strahu je zato postala osredinjena okoli sirskega brivca Ahmada. Se pravi: potrebujete v ljudstvu poenoteno eno figuro, ki bo učinkovala kot sovražnik in okoli katere lahko gradite svoj strah in posledično sovraštvo – ta element mora nujno biti zunanji in dojet kot nekakšne vsiljivec, ki steguje prste po slovenstvu. Lahko celo ne obstaja ali obstaja v neznatnem številu. In ravno begunec, v njihovem žargonu migrant, je tokrat konstruiran na način, da maksimalno ustreza opisu takega ogrožajočega Drugega. Če karikiram povedano: v svoji vladi bi Janša moral za vse volilne zasluge Ahmada nagraditi s tem, da bi postal minister za kulturo in medkulturni dialog," je volilno kampanjo orisal Vezjak.

Pavšalno o mladih
"Razočarani smo, saj smo dobili občutek, da mladi politikov še vedno ne zanimamo, saj jih ne zanimajo teme, kot so prekarnost, dostojno delo, kaj bo s štipendijami, plačanimi pripravništvi. Kandidati teh tem niso naslavljali. Če pa so jih, so o njih govorili zelo pavšalno, da bodo recimo zagotovili zaposlitve za mlade. Vendar niso povedali, na kakšen način bodo to storili, ali bodo zaposlitve prekarne ali dostojne," pravi Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus.

Kar se tiče preostalih tem, ki so spremljale volilno kampanjo, Jarčeva izpostavlja, da smo lahko videli veliko sovraštva, politike strahu in prelaganja bremen: "Nekako nismo videli alternative. Govori se vedno eno ali isto. Nihče pa ne predstavi alternative, ki jo mladi iščemo. Ne želimo biti ponovno razočarani in poslušati ene in iste politike, temveč želimo to občutiti v realnem življenju."

Nikoli tako klavrno
"Na volitve bom šel kot vedno. Iz mazohizma sem spremljal predvolilno tekmo in različna soočenje. Vendar sem globoko razočaran, saj volilna tekma nikoli ni bila tako klavrna kot letos. Upam, da bo imelo volilno telo več modrosti in poguma, kot ga zmorejo naši politiki. Smo v hladnih rokah," pa je letošnjo volilno kampanjo ocenil letošnji Prešernov nagrajenec, književnik Boris A. Novak.

O kampanji tudi Guardian
V petkovi izdaji angleškega časnika Guardian so se posvetili predvsem volilni kampanji najresnejšega kandidata za nedeljsko zmago na volitvah SDS-a, ki je potekala precej po "Orbanovi recepturi".

"Zelo sem zaskrbljen nad retoriko, ki prihaja iz SDS-ove kampanje," je za Guardian povedal nekdanji predsednik republike Danilo Türk. "V naših volilnih kampanjah nikoli nismo imeli takšnega spodbujanja sovraštva, ksenofobije in navadnih laži. Vse to prihaja v času splošnega premikanja evropskega volilnega telesa k desnici, v nekaterih državah do skrajne desnice. Položaj vznemirja," je dodal.