Referenduma o kulturnih pravicah narodov SFRJ-ja v Sloveniji ne bo. Foto: DZ/Matija Sušnik
Referenduma o kulturnih pravicah narodov SFRJ-ja v Sloveniji ne bo. Foto: DZ/Matija Sušnik

Referendumsko vprašanje bi se po predlogu NSi-ja glasilo: Ali ste za to, da se pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Sloveniji priznajo posebne kulturne pravice, med drugim pravica do uporabe maternega jezika in pisave, da se za njihove otroke omogoči brezplačno učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah ter zagotovi dodatno financiranje delovanja njihovih nevladnih organizacij?

Koalicija je v omenjenem predlogu zakona denimo predlagala, da bi kulturne programe za pripadnike omenjenih narodnih skupnosti financiralo ministrstvo za kulturo namesto javni sklad za kulturne dejavnosti kot zdaj. Prav tako so predlagali preoblikovanje zdajšnjega sveta vlade za vprašanja omenjenih narodnih skupnosti v stalno posvetovalno telo vlade, ki bi mu predsedoval minister za kulturo. Vendar pa DZ obravnave predloga zakona zaradi vloženega referendumskega predloga NSi-ja še ni mogel izpeljati do konca.

Po mnenju NSi-ja za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji ni podlage v ustavi, pa tudi potrebno ni. Otroci pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji imajo več pravic kot otroci slovenskih staršev v kateri koli državi na območju nekdanjega SFRJ-ja, menijo.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji popoldne poudarili, da zakonski predlog omogoča boljšo integracijo. V Svobodi namen predlagatelja referenduma razumejo kot zavlačevanje zakonodajnega postopka o predlogu zakona glede pravic narodov nekdanjega SFRJ-ja. V SD-ju jih je skrbelo širjenje napačnih informacij o namenu predlaganega zakona zlasti glede nalog in pravic, ki zadevajo šolski resor. V Levici pa so referendumski predlog ocenili kot podžigalca najnižjih strasti.

Na drugi strani so se v SDS-u strinjali z referendumskim predlogom NSi-ja in mnenjem NSi-ja, da za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji ni ustavne podlage.

Javni uslužbenci bodo prejeli višje plače
Javnim uslužbencem se bodo nekoliko povišale plače. Foto: Shutterstock
Javnim uslužbencem se bodo nekoliko povišale plače. Foto: Shutterstock

Dvig plač javnih uslužbencev

Poslanci so s 63 glasovi za in nobenim proti sprejeli spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki usklajujejo plače zaposlenih v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin. V skladu z dogovorom s sindikati javnega sektorja se bodo plače javnih uslužbencev z junijem zvišale za 3,36 odstotka.

Spremembe zakona prinašajo spremembe vrednosti plačnih razredov v plačni lestvici, je v obrazložitvi predloga danes pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. S tem se usklajujejo osnovne plače zaposlenih v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2023. Državna sekretarka je spomnila, da je bil januarja med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja podpisan dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in o datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.

Ta določa, da višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice znaša 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023, uskladitev vrednosti plačnih razredov pa se izvede s 1. junijem 2024. Rast cen življenjskih potrebščin je bila v tem obdobju 4,2-odstotna, kar pomeni, da se vrednost plačnih razredov uskladi za 3,36 odstotka, in sicer s 1. junijem.

Predlog za uskladitev plač so med drugim pozdravili v Svobodi. Po besedah Andreje Živic je vlada z dogovorom s sindikati pokazala, da "zna prisluhniti zaposlenim v javnem sektorju in se dogovoriti s sindikati". Takšna uskladitev je po njenem mnenju tudi dobra popotnica za nadaljnja pogajanja za razrešitev plačnih nesorazmerij ter za celovito reformo plačnega sistema. Ob tem je poudarila, da veliko predhodnih vlad ni urejalo problematike plač v javnem sektorju ter je sprejemalo parcialne rešitve.

Uskladitev plač v javnem sektorju je v trenutnem obdobju draginje in povišanja cen osnovnih dobrin ključnega pomena, pa je v imenu poslanske skupine SD poudaril Damijan Zrim. Ob tem pa je poudaril, da se morajo še vedno posvetiti celoviti plačni reformi, ki ne bo zgolj izenačevala socialnega statusa državljank z inflacijo, temveč ji omogočila socialno varnost in okrepila življenjski standard, pri čemer je tesno sodelovanje z reprezentativnimi sindikati ključnega pomena.

Podporo predlogu so napovedali tudi v NSi-ju. Hkrati pa po besedah Vide Čadonič Špelič pričakujejo, da bo resorno ministrstvo začelo spremljati tudi učinkovitost ter uveljavljati odgovornost javnih uslužbencev takrat, ko ne delajo v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma kršijo zakonodajo. Opozorila je še, da je treba povišanje plač upoštevati tudi pri določitvi povprečnine za občine, saj bodo tudi občinski uradniki deležni povišanja plač, občine pa teh sredstev v proračunih nimajo planiranih.

Da predlogu ne bodo nasprotovali, pa so že v razpravi napovedali v SDS-u. Ob tem so opozorili, da zakon ne prinaša celostnih rešitev na področju sistema plač v javnem sektorju. Kot je dejal Anton Šturbej, so zato vložili dopolnilo, s katerim določajo časovni okvir, v katerem naj vlada z vsemi socialnimi partnerji uskladi in določi besedilo zakonodaje, s katero bi prenovili plačni sistem v javnem sektorju in odpravili plačna nesorazmerja. Predlagano dopolnilo je državni zbor ob glasovanju zavrnil.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) odsvetuje uporabo elektronskih cigaret, saj so ravno tako škodljive, opozarjajo. Foto: Pixabay
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) odsvetuje uporabo elektronskih cigaret, saj so ravno tako škodljive, opozarjajo. Foto: Pixabay

Višje trošarine bodo podražile cigarete

DZ je med drugim podprl tudi novelo zakona o trošarinah. Po njej se bodo z junijem zvišale trošarine za tobačne izdelke. Dopolnila se bo opredelitev tobačnih izdelkov, namenjenih vdihovanju brez izgorevanja, ter izboljšali ukrepi za nadzor nad nepredelanim tobakom in mazalnimi olji.

Za cigarete se bodo trošarine zvišale za približno tri odstotke, za elektronske cigarete za 1,5-krat, za tobak za segrevanje pa za dobro tretjino. Proračunski prihodki se bodo na račun uveljavitve novele letos povečali za 11 milijonov evrov, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič.

Kot je dodala, je cilj novele tudi dopolnitev opredelitve tobačnih izdelkov, namenjenih vdihovanju brez izgorevanja, da lahko vključujejo tudi morebitne nove izdelke, na primer zeliščne zvitke za segrevanje brez tobaka in elektronske vodne pipe. Novela ima po njenih besedah poleg fiskalnega in zdravstvenega cilja še cilj preprečiti zmanjšanje čezmejnih nakupov tobačnih izdelkov v Sloveniji in zmanjšati povpraševanje nakupa na črnem trgu.

Z namenom zmanjšanja nezakonitih ravnanj in izogibanja plačilu davkov novela krepi nadzor nad proizvodnjo tobačnih izdelkov nad nepredelanim tobakom in nad mazalnimi olji. Novela namreč prinaša nadzor nad napravami za proizvodnjo tobačnih izdelkov ter obvezo za obračun in plačilo trošarine za nepredelani tobak in mazalna olja, če se zanj v nadzoru ugotovijo nepravilnosti.

V zakon se iz veljavnih podzakonskih predpisov prenašajo pogoji za vračilo trošarine za komercialni prevoz in industrijsko-komercialni namen ter oprostitev trošarine za energetsko intenzivna podjetja. Za namen spodbujanja učinkovite uporabe energije novela dopolnjuje pogoje za oprostitev plačila trošarine za energente za energetsko intenzivna podjetja s pogojem imetništva zelenega certifikata.

Novelo je na glasovanju podprlo 46 poslancev od 64 prisotnih, nihče ni glasoval proti.
Novelo so podprli v koaliciji, v opoziciji pa so ji nasprotovali. Opozorili so, da gredo potrošniki po te izdelke na trge, na katerih so cenejši. Motijo jih vpliv po njihovem nepredvidljive davčne politike na gospodarstvo, oblikovana trošarinska formula in dodatne administrativne obremenitve gospodarstva.

Slovenska obveščevalno-varnostne agencije (Sova) potrebuje več denarja, so opozorili poslanci. Foto: Pixabay
Slovenska obveščevalno-varnostne agencije (Sova) potrebuje več denarja, so opozorili poslanci. Foto: Pixabay

Poslanci: Vlada naj zagotovi denar za Sovo

DZ se je seznanil tudi s poročilom komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) za leti 2022 in 2023. Ob tem so poslanci vlado pozvali, naj varnostno-obveščevalnim službam zagotovi zadostna sredstva za učinkovito delovanje v zaostreni varnostni situaciji.

Poslanci so poročilo Knovsa obravnavali za zaprtimi vrati, na odprtem delu seje so predstavili le sklepe, ki jih je državnemu zboru v sprejem predlagala komisija. Ta jih je po besedah predsednika Knovsa Janeza Žaklja (NSi) sprejela soglasno.

Potrdil pa jih je tudi DZ. Z enim od sprejetih sklepov DZ poudarja pomen Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) za nacionalno varnost. Vladi zato predlaga, da pri pripravi nadaljnjih proračunskih dokumentov za Sovo predvidi zadostna sredstva, ki bodo agenciji poleg izvajanja njene temeljne dejavnosti omogočila tudi naložbe v kadre in tehnologijo ter ustrezno izvajanje mednarodne dejavnosti.

V poročilu Knovs poudarja, da so bili večkrat opozorjeni o neustrezni pravni ureditvi področja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Zato s sklepom, ki ga je DZ sprejel, vladi predlagajo, da celostno preuči pravno ureditev na tem področju ter po potrebi pripravi zakonodajne spremembe, ki bi policiji omogočile učinkovitejše odkrivanje in preiskovanje najzahtevnejših oblik kriminalitete.

Kot je pojasnil Žakelj, se zelo hitro spreminjajo načini komuniciranja kriminalnih služb, zato bi bilo "neumno", da obveščevalno-varnostne službe zaradi veljavne zakonodaje ne bi mogle slediti novim tehnologijam.

DZ je na predlog Knovsa tudi ugotovil, da se področni predpisi, ki urejajo delovanje komisije, že dlje časa niso spremenili in s tem prilagodili spremenjenim družbenim okoliščinam. Zato meni, da lahko to negativno vpliva na ustrezno, učinkovito in odzivno izvajanje nalog. Kot je pojasnil Žakelj, namreč prihaja do nekaterih težav pri sklicevanju sej, izboljšati pa bi bilo treba tudi nekatere postopke pri pridobivanju podatkov.

Knovs je tudi opozoril, da prihaja do povečanih aktivnosti tujih varnostno-obveščevalnih služb. DZ se je zato s sklepom zavezal, da bo poslancem omogočil izobraževanje s tega področja in s tem poskrbel za visoko raven varnostne kulture.

Za sprejem omenjenih sklepov je glasovalo 52 poslancev, proti pa nihče.

Nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete

Notranji minister Boštjan Poklukar je v imenu vlade kot predlagatelja resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 dejal, da se družba spopada z vedno bolj zapletenimi oblikami kriminalnih dejanj, ki zahtevajo odločne ukrepe. Po njegovih besedah gre za več kot le za boj proti posameznim kriminalnim dejanjem, gre namreč za zaščito temeljnih vrednot družbe. Resolucija to naslavlja s poudarkom na preventivi, in sicer na osmih ključnih področjih: na področju preprečevanja nasilja, sovražnega govora in širjenja sovraštva, gospodarske kriminalitete, področju javnega zdravja, informacijske varnosti in kibernetske kriminalitete, radikalizacije, ekstremnega nasilja in terorizma ter organizirane kriminalitete, je naštel notranji minister.

Vlada bo najpozneje v šestih mesecih po sprejetju resolucije ustanovila delovno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov različnih ministrstev in drugih organov, ki bo koordinirala izvajanje in nadzirala učinkovitost resolucije, je napovedal Poklukar.

Vida Čadonič Špelič je v imenu poslanske skupine NSi dejala, da predlagajo okrepitev številčnosti uniformiranega dela policije in ponovno vzpostavitev vodij policijskih okolišev.
V predstavitvi stališča poslanske skupine SD je Damjan Zrim ocenil, da resolucija pomembno poudarja preventivne programe in rehabilitacijo, kar je ključnega pomena za zmanjšanje povratništva v kriminal.

Milan Jakopovič je v imenu Levice dejal, da varnost v poslanski skupini enačijo z mirom, odpravo revščine in socialno vključenostjo in ne kot kopice preventivnih in represivnih ukrepov.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je pozdravila rešitve, ki jih predlaga resolucija in dodala, da predstavljajo tudi podlago za spremembo zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki bodo policiji dale orodje za preiskovanje kaznivih dejanj.

Andrej Kosi (SDS) pa je resolucijo kritiziral v več točkah, med drugim glede opredelitve sovražnega govora, vladi pa je očital, da s svojimi odločitvami o postavitvi začasnih azilnih domov spodkopava namen resolucije. Poslanska skupina SDS jo po njegovih besedah razume kot mrtvo črko na papirju, a ji ne nasprotujejo.

Od 64 na seji prisotnih poslancev je za resolucijo o preprečevanju kriminalitete glasovalo 52 poslancev.

Enotna podpora resoluciji o preprečevanju družinskega nasilja

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je v imenu vlade kot predlagatelja resolucije o preprečevanju družinskega in nasilja nad ženskami pojasnil, da podatki kažejo, da sta obe obliki nasilja v porastu. Med konkretnimi ukrepi resolucije je izpostavil prvi brezplačni pravni nasvet žrtvam nasilja v družini in predpise, ki bi omogočili samostojno urejanje otrokovih zadev v določenih situacijah brez soglasja drugega starša.

Žrtvam nasilja je Juvan sporočil, da niso same krive za nasilje in da se na ministrstvu zavedajo, da so jih institucije v preteklosti puščale na cedilu. Zagotovil je, da so odločeni narediti premik naprej na področju, ki je bilo v preteklosti predolgo zanemarjeno.

Poslanske skupine so med razpravo enotno pozdravile cilje in ukrepe resolucije o preprečevanju družinskega in nasilja nad ženskami. Alenka Helbl je dodala, da bodo v poslanski skupini SDS uresničevanje resolucije spremljali, saj da je resolucija le začetek, ki nato terja še konkretna in učinkovita dejanja.

64 prisotnih poslancev je resoluciji namenilo enotno podporo.