Med napadom na prelaz Peyresourde je Tadej Pogačar postavil zgodovinski rekord, pri čemer je za 45 sekund popravil čas Aleksandra Vinokurova in Ibana Maya z dirke leta 2003. A če so bili to povsem drugi kolesarski časi, je Tamau Pogi že pred večerom na športno družbeno omrežje Strava naložil svojo datoteko in podatke, ki jih je zapisoval njegov kolesarski računalnik.

Sorodna novica Po šovu na Peyresourde Tadej Pogačar znova v boju za rumeno majico

Osupljive številke
Po koncu spusta s prelaza Bales je 9,5-kilometrski vzpon na Peyresourde opravil v času 24:08 s povprečno hitrostjo 23,7 km/h, pri čemer je oddajal 428 vatov moči. Z uspešnim napadom na skupino kapetanov je Pogačar nadoknadil polovico izgubljenega v petkovi vetrovni loteriji, predvsem pa pokazal, da je trenutno najmočnejši v gorah in še kako resno misli z bojem za skupno zmago.

A za mladeničem s Klanca pri Komendi je kopica defektov, ogromno dela v boju za čim manjšo izgubo zaradi vetra in sobotni napad. Bo neustrašni gorenjski volk pred dnevom odmora v ponedeljek še enkrat tvegal, mogoče z vidnejšo pomočjo ekipe UAE Emirates?

Roglič samo pokrival, ne pa napadal
Nedeljska deveta etapa je po profilu izredno podobna sobotni, v seštevku je celo nekaj manj višinskih metrov, a zato prinaša še strmejši zadnji vzpon na prelaz Col de Marie Blanque (7,7 km z 8,6 odstotka, ki v drugem delu vzpona premore trikilometrski odsek s povprečnim 11-odstotnim naklonom!) in nov vabljiv spust za napad v cilj v Larunsu.

Ko je francoska pentlja nazadnje gostovala v eni izmed največjih francoskih občin, je tam pred dvema letoma že slavil Slovenec – Primož Roglič. V Loudenviellu je za TV Slovenija vodilni kolesar UCI-lestvice dejal, da ni želel loviti ubežnega rojaka, a zaradi lahkotnosti, s katero je pokril prvi Pogačarjev napad in skok Naira Quintane na vrhu zadnjega prelaza, so sprožili številna vprašanja in razmišljanja.

Dumoulin poklical ekipo in se žrtvoval
Ekipa Jumbo Visma je prevzela nadzor nad tempom na prvem letošnjem vzponu ekstra kategorije na Porte de Bales, a pri tem je hitro kurila pomočnike. Večino dela je opravil neverjetni Wout van Aert, ki en dan zmaguje v šprintih, drugi dan pa je superpomočnik v visokih gorah. Na Peyresourde je ekipo rumeno-črnih presenetil klic sokapetana Toma Dumoulina: "Ne počutim se dobro in nisem tukaj, da bom deseti na dirki."

Nizozemski zvezdnik se je sam podredil Rogliču in šel v ospredje navijat oster ritem, ki je razbil glavnino. Dumoulin se je žrtvoval, nastale so razpoke, sam pa je to plačal z več kot dvominutnim zaostankom in bilo je konec kulise o sokapetanstvu.

Takrat je prvič napadel Pogačar, njegov skok sta pokrila Nairo Quintana in Roglič, a kapetan Jumbo Visme ni želel menjati, četudi je že nastala luknja in sta zadaj ostala rumena majica Adam Yates (Mitchelton Scott) in branilec lanske zmage Egan Bernal (Ineos Grenadiers).

Yates odklopil in v svojem ritmu ujel preostale
Tako Britanec kot Kolumbijec sta na 10-kilometrskem vzponu večkrat izgubila stik, v cilju pa oba priznala, da sta trpela in sta se zavestno odločila za kolesarjenje na tempo, s čimer sta polovila na videz bolj poskočne tekmece – Rogliča, Quintano, francosko presenečenje Guillauma Martina ...

"Vzpon je bil zelo težek. Jumbo Visma je močno pritisnila, ko je šel naprej Dumoulin, sem moral odklopiti in se držati svojega ritma ter časa. Ko sem se vrnil, sem se jih držal čez prelaz," je bil na novinarski konferenci odkrit nosilec rumene majice vodilnega Yates, ki ohranja prednost treh sekund pred Rogličem.

Bernal dvomil, da bi zdržal napade do cilja
"Če pogledamo številke zadnjih dveh vzponov, so bile res impresivne. Vesel sem, da sem prišel v prvi skupini in nisem izgubil časa proti preostalim kolesarjem za skupno razvrstitev, kot je Roglič," je bil odkrit tudi nosilec bele majice Bernal. Dodatno je pojasnil, da je bil tudi sam v času Dumoulinovega narekovanja tempa močno na robu. "Imel sem občutek, da v takšnem ritmu ne morem do cilja."

Vseeno šele konec prvega tedna
Zamujena priložnost, da bi se Primož Roglič oddaljil od najnevarnejšega tekmeca? Na omizjih na France 2, Eurosportu in na kopici kolesarskih podkastov prevladuje skorajda enotno mnenje, da bi lahko Roglič napadel, a očitno ni želel iti v rdeče območje, ki pa je bilo potrebno glede na Pogačarjeve številke.

Na 107. dirki po Franciji se ne nazadnje končuje šele prvi teden, a ob tem se postavi vprašanje smiselnosti Dumoulinovega samožrtvovanja, saj je Jumbo Visma ostala brez pomembnega taktičnega orožja – drugega aduta za končno zmago. Sočasno pa se je po enem samem dnevu v igro vrnil drugi Slovenec.

Nova Pinotova tragedija
V Franciji je sobota znova odprla dolgoletne rane in zavedanje, da so v enem samem dnevu izgubila prva ljubljenca, za katera so zrisali letošnjo Grand Boucle. Thibaut Pinot je s svojo četo ranjencev iz Groupame – FDJ podpisal kapitulacijo. Pred očmi kamer se je odvijala nova Pinotova drama, ki je že lani do solz ganila Francoze.

Poškodbe ob padcu iz uvodne etape 3 km pred ciljem so bile prehude. Hrbet, ki ga je načel že padec na dirki Dauphine, ni zdržal. "Tako me je bolel hrbet, da nisem mogel pedalirati. Želim se opravičiti moštvenim kolegom in vsem navijačem. Bilo je veliko udarcev in porazov. Mogoče je to prelomna točka v moji karieri," je za France 2 v cilju ob 25-minutnem zaostanku povedal na tritedenskih dirkah očitno zakleti Pinot.

Alaphilippe napadel in izločil samega sebe
Drugi tragični francoski junak je v soboto postal Julian Alaphilippe. Po nespametno zapravljeni rumeni majici v sredo ni skrival ogromne želje, da znova prevzame skupno vodstvo. Na zadnjem vzponu je šel v samomorilski napad, ki je trajal le nekaj trenutkov, nato pa ga je popolnoma odrezalo – v cilju je zaostal za 18 minut! Lani je s 14 dnevi v rumenem oživil upe, da bo Francija po letu 1985 le dočakala novega zmagovalca na Dirki po Franciji, a očitno to ne bo on.

Bardet obetajoče, a tudi krvav
A vse le ni bilo tako črno za Francijo: v velikem slogu je zmagal Nans Peters, njegov kapetan v ekipi AG2R La Mondiale Romain Bardet pa je skušal celo napasti rumeno majico in se povzdigniti vsaj na četrto mesto v skupni razvrstitivi. "Prosim, če me danes izpustite, saj hitim na avtobus, da mi oskrbijo rane," je na ciljni črti novinarje zaprosil Bardet, ki je grdo padel ob spustu z Balesa, a ostaja v igri za skupno zmago, četudi se je pred korono odpovedal nastopu na Touru in se želel za slovo od francoske ekipe raje poskusiti na Giru.

Francoski upi na ramenih filozofa
V ospredje morajo tako gostitelji največje kolesarske dirke na svetu potisniti filozofa Guillauma Martina. Zdaj 27-letni Parižan je namreč kolesarstvo podredil izobrazbi in šele po diplomi iz filozofije na univerzi Paris-Nanterre se je povsem posvetil športu. Lani skupno 12. v dresu povabljene belgijske ekipe Wanty Gobert, zdaj pa kapetan Cofidisa, francoske ekipe, ki se je po dolgih letih vrnila med elito svetovne serije. Bo filozof rešil francosko čast?

Na vrhu 13 kolesarjev iz 13 ekip
Mogoče Martinu celo res uspe presenečenje. Ne nazadnje so na prvih 13 mestih v skupni razvrstitvi kolesarji iz 13 različnih ekip, kar se v moderni eri Dirke po Franciji še ni zgodilo. Ob tem je prav teh 13 kolesarjev tudi po časovnem zaostanku resno v igri za rumeno majico – na repu skupine kapetanov sta Mikel Landa (Bahrain McLaren) in Richie Porte (Trek Segafredo) z zaostankom 1:34 za Adamom Yatesom, ki bo z avstralsko ekipo Mitchelton Scott peti dan branil rumeno in jo skušal zadržati do prvega dneva odmora, ki prihaja v ponedeljek.