Prvenstvo, ki je bilo sprva dodeljeno Kolumbiji, je na hitro prevzela Mehika. Spektakularni turnir najbolj povzemajo tri besede: Diego Armando Maradona.

"Mali zeleni" si je prisvojil 13. svetovno prvenstvo in mogoče še bolj kot Pele spremenil najmočnejši nogometni turnir v šov enega človeka. Argentine pred prihodom v Mehiko nihče ni resno prišteval med favorite, saj so povsem spremenili reprezentanco, ki kljub navzočnosti najboljšega igralca na svetu ni blestela in se je s precej bledimi predstavami prebila med najboljših 24 reprezentanc sveta.

Znotraj enotni, navzven proti vsem
Med zadnjimi pripravami je selektorju Carlosu Bilardu uspelo povezati gavče v enotno moštvo in jih "nakuriti proti vsemu svetu". Začelo se je s tekmo proti Južni Koreji (3:1), ko pa so remizirali z branilci naslova Italijani (1:1) in bili pri tem boljši tekmec, pa jim je postalo jasno, da za njih ni ovir. Po uspehu nad Bolgarijo (2:0) so osvojili prvo mesto, zaradi česar so se v osmini finala, kar je bila novost v tekmovalnem sistemu, pomerili s sosednjim Urugvajem. Nagrada za tesno izborjeno zmago je bil četrtfinale z Anglijo.

Oddolžitev za "falklandsko vojno"
Samo štiri leta prej se je Argentina z Veliko Britanijo zapletla v vojno za Falklandske oz. Malvinske otoke in jo gladko izgubila. Poraz je odprl vrata padcu vojaške hunte in vrnitvi demokracije, kljub temu pa je med Argentinci ostal boleč občutek poraza in tekma z Angleži jim je ponudila priložnost za maščevanje.

"Božja roka" (La mano de Dios)
S tako miselnostjo je "desetica" (El Diez) vstopil v tekmo, ki jo je končal kot živa legenda. Tekla je 6. minuta drugega polčasa in izid je bil 0:0. Maradona je Jorgeju Valdanu nakazal dvojno podajo, a je vezist Steve Hodge podajo preusmeril visoko v lastni kazenski prostor. Na osuplost 115 tisoč gledalcev na stadionu Azteca je 163 cm visoki argentinski zvezdnik preskočil vratarja Petra Shiltona in z roko na vrhu glave žogo boksnil v angleško mrežo.

Tunizijski sodnik Ali Bennaceur je zadetek priznal kljub ogorčenemu protestiranju Angležev, medtem ko je Diego vabil soigralce, naj se čim bolj veselijo, da prikrijejo način dosega zadetka. "Gol sem dosegel malce z Božjo roko, malce pa z mojo glavo," so slovite besede Maradone na novinarski konferenci po tekmi, kjer so otoški mediji premlevali le "krajo", medtem ko je svet slavil zadetek, ki je padel tri minute pozneje.

"Gol stoletja" (Gol del Siglo)
Hector Enrique je podal žogo "desetki" približno deset metrov znotraj argentinske polovice, ko se je Maradona zagnal v nezaustavljiv šprint proti angleškemu golu. V 10 sekundah nogometne poezije je Diego preigral pet angleških reprezentantov, na koncu še Shiltona ter nato po v padcu poslal žogo v prazno mrežo. "Gol za bogove!" oz. obrat, 12 dotikov z levico, noben z levico, 3 preigravanja in strel po 62 metrih teka z žogo.

Maradona je z "golom stoletja", kot se imenuje zadetek za 2:0, dokazal, da je resnično "pol angel, pol hudič", ki še danes tako buri duhove tudi v vlogi selektorja Argentine. Najboljši strelec prvenstva Gary Lineker je poskrbel za znižanje in dramatično končnico, a izenačujočega zadetka ni bilo od nikoder.

Nemci znova usodni za Francoze
Preostale tri polfinaliste so dale enajstmetrovke, v prvem obračunu za finale pa sta se znova srečali Francija in Nemčija. V vročem soncu so Nemci unovčili boljšo fizično pripravljenost, za 2:0 sta zadela Andreas Brehme in Rudi Völler. Na drugem polfinalu je znova zablestel Maradona, ki je z dvema goloma potopil presenetljive Belgijce, ki so dosegli najboljšo uvrstitev v zgodovini.

Izenačenje prebudilo genija
Finale med "zelenimi" Nemci in "belo-modrimi" Argentinci se je vpisal med klasike. Gavči so po zadetkih Joseja Browna in Valdana po uri igre vodili že z 2:0, a nepopustljivi "elf" se ni predal. V razmiku šestih minut med 74. in 80. minuto sta izid po akcijah iz kota izenačila Karl-Heinz Rummenigge in Völler. Pobuda je prešla na stran Evropejcev, a se s tem ni strinjal Maradona, ki ga je do tega trenutka odlično pokrival Lothar Matthäus. "Pelusa" je na sredini igriša z izjemno podajo razcepil nemško obrambo in v ogenj podal hitronogega Jorgeja Burruchago, ki je z umirjenim strelom matiral Haralda Schumacherja in naslov svetovnega prvaka je drugič v zgodovini romal v Argentino.

1

986 navdih za 2010?
Tokrat ni bilo temnih oblakov diktature kot na domačem prvenstvu osem let predtem in tako reprezentanti kot državljani so si dali duška. Slavje "odpisanih in prekletih" je še danes vir navdiha v tej južnoameriški državi in prav na to so računali odgovorni pri nogometni zvezi, ko so vodenje reprezentance na SP-ju 2010 v Južnoafriški republiki zaupali kontroverznemu Diegu Armandi Maradoni.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Iskrice 13. svetovnega prvenstva:
- Mehika je postala prva država, ki je gostila dve svetovni prvenstvi;
- Fifa je spremenila tekmovalni sistem in namesto skupin v 2. delu uvedla neposredne izločnilne boje - dodana sta bila osmina finala in četrtfinale;
- Portugalci, ki so se vrnili na SP po 20 letih, so se zaradi nemogočih razmer na pripravah in slabih nagrad odločili za stavko, zaradi česa nekaj dni niso trenirali. Notranji spori so pripeljali do zadnjega mesta v skupini in sramotne vrnitve v domovino, kjer so jih mediji in navijači "raztrgali";
- finalna tekma med Argentino in Nemčijo je bila že rekordna 19. tekma svetovnih prvenstev na stadionu Azteca - seveda je h rekordu prispevalo to, da je Mehika v 16 letih organizirala dva turnirja;
- nihče ni v finalih SP-jev odigral manj minut kot Argentinec Marcelo Trobbiani, ki je v igro vstopil v 88. minuti tekme;
- na tekmi Španija - Brazilija je počasni posnetek razkril, da se je žoga po španskem strelu od vratnice odbila za črto, a tega ni opazil noben izmed sodnikov in Brazilci so na koncu slavili z 1:0;
-

Brazilci so pokvarili 41. rojstni dan Pata Jenningsa, saj so premagali Severno Irsko s 3:0. Zato pa je Michel Platini na 31. rojstni dan pripomogel k zmagi Francije nad Brazilijo v četrtfinalu (2:1 po enajstmetrovkah);
- Maroko je postal prva afriška država, ki je zmagala v predtekmovalni skupini, v osmini finala so jih izločili Nemci;
- Jugoslavija je po bledih predstavah obstala v kvalifikacijah, v katerih je redno igral Srečko Katanec. V skupini 4 so "plavi" zasedli 4. mesto za Francijo, Bolgarijo in Vzhodno Nemčijo, prehiteli so le Luksemburg.