Razburljivo prvenstvo pred rekordnim številom gledalcev je v sicer nenogometni deželi postreglo z dolgočasnim finalom, a z dramatično "loterijo".

Večina, ki je spremljala 15. svetovno prvenstvo, se še danes spominja podobe strtega Roberta Baggia ob koncu finala na Rose Bowlu v Pasadeni. "Božji repek" je tako rekoč sam popeljal Italijo do velikega finala, kjer pa je naletela na obrambno ozaveščeno Brazilijo. Vročina je iz igralcev izžela še zadnje sledove svežine, zato ni bilo presenečenje, da so po seriji izjemnih nogometnih predstav v predtekmovanju in izločilnih bojih o naslovu svetovnega prvaka prvič v zgodovini odločale enajstmetrovke.

SP 1994 zasidral "soccer" v ZDA
Nogometno prvenstvo v ZDA se je kljub dvomom izkazalo za zadetek v polno. Na ogromnih ameriških stadionih si je 52 tekem skupaj ogledalo kar 3,6 milijona navijačev oz. povprečno 69 tisoč na tekmo, kar je kljub dodatnim 12 tekmam še danes rekord prvenstev, ki bo ostal v veljavi vsaj do leta 2018, saj tako Južna Afrika kot Brazilija nimata tako velikih stadionov. Ob tem je nogomet s prvenstvom dobil trdnejše temelje v ZDA, kar se pozna v zmernem, a konstantem napredku tako reprezentance kot lige MLS, ki je štartala po koncu prvenstva.

Pet golov Baggia za finale
Uvod prvenstva je zaznamovala presenetljiva zmaga Irske nad Italijo, edini gol je z izjemnim strelom zabil Ray Houghton. "Azzurri" so se naprej prebili kot tretjeuvrščeno moštvo skupine E in še to samo zaradi tega, ker so dali gol več kot Norvežani. Po bledih skupinskih tekmah je vajeti prevzel "Il Divino Codino" (Božji repek). Predani budist je v osmini finala 90 sekund pred koncem obračuna z Nigerijo izenačil, nato pa v podaljšku še zabil zmagoviti gol (2:1). Znova je Roberto udaril tri minute pred koncem četrtfinala s Španijo (2:1).

Legenda o italijanski 10-ki je v polfinalu dobila že mitološke razsežnosti, saj je igralec iz bližine Vicenze zabil oba gola proti Bolgariji (2:1). A do velikega finala 17. julija v bližini Los Angelesa je bil Baggio že povsem izžet. Dunga in Branco sta mojstrsko krila največjo italijansko nevarnost, a na drugi strani tudi do takrat smrtonosni napadalni dvojec Bebeto-Romario (skupaj 8 golov) ni zmogel dati odločilnega gola.

Obračun trikratnih prvakov Južnoameričanom
Po 120 minutah igre brez zadetka je sledila "loterija". Za oboje so se enajstmetrovke začele slabo, najprej je zgrešil Franco Baresi, zatem pa še Marcio Santos. Po štirih zaporednih zadetih strelih je poskusil Daniele Massaro, a na pravem mestu je bil Taffarel. Kapetan Dunga je povedel "selecao" v vodstvo, nato pa je k žogi stopil Roberto Baggio. Brazilski vratar je šel v napačno stran, a žoga je zletela visoko čez prečko in Brazilija je četrtič postala svetovni prvak. Četa Carlosa Alberta Parreire se je veselila, medtem ko so Italijani v solzah tolažili Baggia.

Zvezdni trenutki Švedske, Bolgarije in Romunije
Turnir so zaznamovali izjemni nastopi Bolgarov pod vodstvom Hrista Stojčkova (6 golov), ki pa so v boju za 3. mesto morali priznati premoč razigranim Švedom, ki so bili v polfinalu blizu brazilskega skalpa. Tukaj so bili še Romuni z Georgijem Hagijem na čelu, ki so v najrazburljivejši tekmi na prvenstvu v osmini finala s 3:2 izločili Argentino, ki je najhujši udarec doživela že po drugi tekmi.

"El Diez" odšel v sramoti
Diego Armando Maradona se je nekako opomogel in na prvih dveh tekmah pokazal predstavi v duhu leta 1986. Proti Grčiji je zabil s prostega strela, ob tem pa imenitno podajal do Batistute in Caniggie. A po tekmi z Nigerijo (2:1) ga je čakal dopinški preizkus in sledilo je neslavno slovo zaradi efedrina v njegovi krvi. Caniggia se je "poškodoval" in gavči so ostali brez prvih dveh igralcev.

T

ragedija Kolumbijca Escobarja
V kolektivnem spominu je žal ostalo tudi ime Andresa Escobarja. Kolumbijski branilec je na tekmi z ZDA nespretno posredoval v 34. minuti in preusmeril žogo v lastno mrežo. Kolumbija, kandidatka za visoka mesta, se ni pobrala in Američani so slavili z 2:1. Južnoameričani s Carlosom Valderammo in Faustinom Asprillo so tako nepričakovano odpotovali domov že po prvem delu. Deset dni pozneje je bil Escobar ustreljen pred klubom v predmestu Medellinu. Morilec Humberto Munoz je ob kričanju južnoameriškega "goooooool" vanj izstrelil vseh 12 nabojev. Umor naj bi naročil zloglasni medelinski kartel, saj je na stavnicah zaradi hitrega izpada izgubil ogromno denarja.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Iskrice 15. svetovnega prvenstva:
- prvič so za zmago podelili tri točke, kar je spodbudilo napadalnejšo igro.
- igralci so prvič nosili drese z izpisanimi priimki na hrbtu;
- sodniki so opustili klasično črno opravo, pojavili so se rumeni, rdeči in beli sodniški dresi;
- Gianluca Pagliuca je postal prvi vratar, ki je bil izključen na prvenstvih - na tekmi proti Norveški je z roko igral zunaj kazenskega prostora;
- Bolgarija, ki je na koncu zasedla 4. mesto, je predtem na SP-jih nanizala kar 17 tekem brez zmage;
- Oleg Salenko je bil najboljši strelec turnirja s šestimi goli, od tega je rekordnih pet golov zabil na tekmi med Rusijo in Kamerunom (6:1); Za "leve" je pri 42. letih zabil Roger Milla, s čimer je postal najstarejši strelec v zgodovini SP-jev;
- Rigobert Song, ki bo v Južni Afriki nastopil že na četrtem prvenstvu, je bil v ZDA kar 24 let in 42 dni mlajši od Mille;
- Slovenija je bila zaradi razpada Jugoslavije prepozno sprejeta med članice Fife, da bi že lahko sodelov

ala v kvalifikacijah za SP 1994.