Marsikomu je v soboto v polfinalu, ko je moral 24-letni košarkar Denverja na klop, potem ko je nerodno stopil in mu je pošteno obrnilo gleženj, zastal dih. Koprčan je namreč eden izmed nosilcev izbrane vrste, poleg tega pa je bila zadnja ovira pred olimpijskim rajem Litva z izjemno močno centrsko linijo, Čančar pa je, čeprav je njegovo osnovno igralno mesto na krilu, v reprezentanci prevzel veliko bremena na položaju štiri.

Sorodna novica Luka Veliki, košarkarski čarodej za velike stvari

"Zdravniška služba je naredila vse, da me je pripravila za tekmo. Res so opravili dobro delo, tudi trener za telesno pripravo Anže Maček. Ob tem sem vzel še nekaj protibolečinskih tablet in je šlo," je Čančar opisal težave, ki pa se na finalnem obračunu niso poznale. Imenitno se je boril v obrambi, v drugem polčasu pa prevzel tudi odgovornost v napadu, ko je začel zadevati v ključnih trenutkih.

V prvem delu, ki se je končal z 52:52, je dal dve točki, že na začetku drugega polčasa pa je bil po podajah Luke Dončića, prvega moža finala in turnirja nasploh, uspešen izza črte. Eno trojko je dodal še Mike Tobey in Slovenija je povedla za devet. Tik preden je Američan v slovenskem dresu prejel četrto osebno napako, je razlika narasla na 12. Litva je odgovorila s serijo 10:0, slovenski strelski post pa je pravočasno z novo trojko prekinil Čančar.

Aleksander Sekulić je, to je že pred turnirjem omenil kot mogočo opcijo, poskusil z nizko peterko, t. i. "small ballom", ki se je izkazal za dobitno kombinacijo. Čančar je skupaj z Edom Murićem zaigral na položajih pod obročema, kjer sta opravila odlično delo in izpod koša izrinila litovska orjaka Jonasa Valančiunasa in Domantasa Sabonisa: "Vedeli smo, da je to njihovo najnevarnejše orožje in glavna stvar. Je bilo težko, a smo pokazali dober odpor."

Čančar je ujel napadalni ritem. Zadnjo četrtino je odprl z zadetim metom tik pred koncem napada prek roke Mariusa Grigonisa, nato je bil natančen še za tri in evropski prvaki so povedli za 16, s čimer so naredili ogromen korak h končnemu slavju. Na začetku zadnje minute je Čančar še prodrl pod koš za 96:85 in dokončno utišal polno dvorano: "To so sanje vsakega igralca. Zato se tudi igra šport, da lahko igraš pred tako množico, ki je tako glasna, potem pa poskrbiš, da nastane popolna tišina." Prispeval je 18 točk, 16 jih je dosegel v drugem polčasu. Ujel je še pet odbitih žog, dve pa ukradel in srečanje končal z indeksom 21. Višjega je imel le Dončić.

"Mislim, da se še ne zavedamo, kaj nam je uspelo. Težko je opisati te občutke. Lahko ste videli po zadnji sireni, kakšno je bilo veselje na parketu. Kot pravim, je res težko najti prave besede," je dejal Čančar, ki je v drugem polčasu, ko se ni ustrašil prevzeti odgovornosti, brez dvoma odigral svoje najboljše minute v reprezentančnem dresu, čeprav je prispeval tudi pomemben delež ob slavju na EuroBaksetu 2017: "To izvira iz zaupanja mojih soigralcev. Drug drugemu dajemo podporo, si zaupamo in tako se krepi tudi samozavest. Vsi smo na isti ravni. Kot pravim, soigralci so mi dali samozavest in motivacijo, ker sem v prvem polčasu igral dokaj slabo."

Košarkarji so po letu 2017 znova poskrbeli za evforijo v domovini, kar so občutili, ko so se v ponedeljek vrnili iz Kaunasa: "Vsi se odlično počutimo. Malce sem utrujen, ampak mi je dal prihod domov pred te navijače dodatno energijo za naprej," je z nasmehom na obrazu razlagal prvi košarkar z Obale, ki je zaigral v Ligi NBA. "Zagotovo ne gremo v Tokio le sodelovat. Gremo korak za korakom, trening za trening in prepričan sem, če bomo trdo delali, kot smo do zdaj, bo prišel tudi rezultat."