Odkar so leta 1992 na olimpijskih igrah ZDA prvič nastopile z najboljšimi posamezniki iz Lige NBA, so na vsakih igrah med glavnimi zvezdniki številni košarkarji. Tudi predtem je imela ameriška izbrana vrsta z naskokom največ uspeha. Če si je največja košarkarska velesila na svetovnih prvenstvih privoščila že nekaj spodrsljajev, pa so bili olimpijski neuspehi redki. Na 18 nastopih je vedno prišla do kolajne, kar 15-krat pa je bila zlata.

Neuspeh za ZDA seveda pomeni vse, kar ni zlata medalja, in prvič so brez nje ostale leta 1972 v Münchnu. Predtem – košarka je bila v družino pod petimi krogi sprejeta z igrami v Berlinu 1936 – so sedemkrat zapored osvojile zlato, na Bavarskem pa jih je v kontroverzni finalni tekmi na krilih Sergeja Belova in s košem Aleksandra Belova ustavila Sovjetska zveza.

Trije slovenski košarkarji z medaljami

Sorodna novica Sanjsko moštvo – najdominantnejša zasedba v zgodovini ekipnih športov

Potem ko je ameriška olimpijska ekipa bojkotirala igre v Moskvi leta 1980, kjer je do svoje edine zlate medalje prišla Jugoslavija, je naslednji spodrsljaj sledil v Seulu leta 1988, kjer so njihove sanje po zlatu v polfinalu razblinili Sovjeti na čelu z litovskima legendama Arvydasom Sabonisom in Šarunasom Marčiulionisom. V finalu so nato odpravili še Jugoslavijo, ki je tedaj postavila temelj uspehov z izjemno nadarjeno generacijo, ki je zatem tik pred razpadom države dvakrat zapored dominirala na evropskih prvenstvih, vmes pa v velikem slogu postala še svetovni prvak.

V plavem dresu je takrat igral Jure Zdovc. Karieri do zdaj najtrofejnejšega slovenskega košarkarja je Fiba letos postavila piko na i z imenovanjem v svojo Hišo slavnih. Ob prestižnem priznanju je za MMC dvakratni evropski in leta 1990 tudi svetovni prvak izpostavil prav olimpijsko srebro: "Zagotovo sem imel privilegij, da sem lahko igral v tisti jugoslovanski reprezentanci z vsemi temi asi. Konec koncev sem bil v Hišo slavnih v veliki meri tudi izbran zaradi tega. Ta olimpijska medalja zagotovo zelo veliko šteje, je pa, kot pravim, težko primerjati rezultate."

Ob Zdovcu sta še dva Slovenca v vitrini pospravila kolajni. Prvo olimpijsko odličje sta Jugoslaviji pomagala dobiti Ivo Daneu in Aljoša Žorga. Leta 1968 je bila Jugoslavija v Ciudadu de Mexicu srebrna. Oba sta bila dve leti pozneje tudi člana izbrane vrste, ki je v Ljubljani postala svetovni prvak, a po besedah Daneua, poleg Zdovca edinega Slovenca v Fibinem hramu slavnih, ima olimpijska medalja še večjo težo od tega naslova. "Meni pomeni največ. Čeprav pravijo ... Ljubljana in naslov svetovnega prvaka. Bilo je lepo, a takrat tudi zaradi poškodbe nisem dal takšnega deleža. Olimpijske igre so na vsake štiri leta, velik dogodek in so nekaj posebnega. Vsi to pravijo," je pred leti v intervjuju za MMC povedal Daneu.

Leta 2004 ZDA zadnjič brez zlata

Kot rečeno, so bile igre v Barceloni prelomne. Predstavljale so ključen trenutek v širjenju priljubljenosti Lige NBA, ki je danes ena najbolj prepoznavnih in popularnih globalnih športnih znamk, in košarke nasploh. Tedaj so se prvič največjega športnega dogodka na svetu udeležili takrat še t. i. profesionalci iz Lige NBA. Američani so tako nastopili z zvezdniško zasedbo, ki so jo upravičeno poimenovali Dream Team (Sanjsko moštvo, op. a.). Svojo moč so demonstrirali na parketu, ko so nasprotnike premagovali, s povprečno razliko skoraj 44 točk.

Sorodna novica Naslednik sanjskega moštva najboljša obrambna ekipa do zdaj

Da so ZDA v Barceloni zaigrale z vsemi razpoložljivimi močmi, gredo zasluge predvsem pobudniku ideje, nekdanjemu generalnemu sekretarju Fibe, Borislavu Stankoviću, ki je med svojim delovanjem v mednarodni košarki uvajal nova pravila. Odločen je bil, da bodo na olimpijskih igrah nastopili vsi najboljši in z nekdanjim komisarjem NBA-ja Davidom Sternom, sta idejo tudi uresničila. To odločitev so nekateri pozneje označili kar za "rešitev košarke".

Od prelomnih iger v Kataloniji so Američani brez zlata ostali le leta 2004 v Atenah, ko jih je v polfinalu ustavila Argentina. Blestela sta Manu Ginobili in Luis Scola, junak finala z Italijo, ki kljub 41-letom še vedno vztraja v dresu izbrane vrste in bo na svojih petih igrah v Tokiu zaigral tudi proti Sloveniji. Argentinci, aktualni svetovni podprvaki, so prva slovenska ovira v Tokiu, ob debiju pa bodo evropski prvaki v skupini zaigrali še z Japonsko in Španijo. Slovenija, ki je zanimivo na igrah edina izmed republik nekdanje Jugoslavije, si je nastop zagotovila z uspehom na kvalifikacijskem turnirju v Kaunasu, kjer so Luka Dončić in druščina v finalu s sijajno predstavo odpravili Litvo, ki je do zdaj zaigrala na vseh olimpijskih turnirjih po razpadu Sovjetske zveze.

Slovenija na debiju najprej z Argentino

Košarkarski turnir se bo v japonski prestolnici začel v nedeljo, v ponedeljek pa bodo prvič na olimpijski parket stopili Slovenci, ki glede na zadnje razmerje moči po Fibini napovedi (t. i. power ranking) sodijo v krog kandidatov za kolajne. Kljub nekaterim težavam in odpovedim imajo še vedno Američani, ki lovijo četrto zaporedno zlato, na papirju na čelu s Kevinom Durantom največ zvenečih imen, toda neprepričljive predstave na pripravljalnih tekmah so razlog, da jih je Fiba postavila šele na tretje mesto. Na vrhu so Avstralci, ki olimpijske medalje še nimajo, so bili pa že štirikrat četrti, tudi pred petimi leti v Riu, prav Tokio pa predstavlja vrhunec odlične generacije. Pred ZDA je na tej lestvici še Španija, ki je medalje osvojila na zadnjih treh igrah.

Tudi rezultati ankete RunRepeata, ki je bila opravljena med 83 košarkarskimi novinarji in analitiki, Sloveniji pripisujejo dobre možnosti. Tu so glavni favoriti za zlato brez konkurence Američani, ki jim naslov olimpijskega prvaka pripisuje več kot 72-odstotka vprašanih. Slovenija je za Španijo (35 %) druga glavna kandidatka za srebro (20,5 %). Skupaj s Španijo in Avstralijo je označena za glavno nevarnost ZDA, hkrati pa je največ vprašanih evropske prvake napovedalo za najprijetnejše presenečenje iger (42 %).