Letos med olimpijskimi igrami na Valu 202 niso sledili le zmagovalcem na tekmovališčih, ampak so izbirali tudi najboljše trenutke olimpijskega dogajanja in izpostavljali športnike, ki so tako ali drugače pokazali olimpijski duh in pravo športno vztrajnost.

V zadnjem, 6., krogu glasovanja ste izbirali med največjimi slovenskimi junaki iger v Pekingu, ki poosebljajo olimpijski duh in vztrajnost. Vsi trije so že zmagali v prejšnjih krogih glasovanja, njihove zgodbe pa so navdihujoče in v vseh pogledih pozitivne.

Na koncu ste od finalistov - Polona Klemenčič, Žan Kranjec in Gloria Kotnik - izbrali slednjo, ki je tudi postala ambasadorka jeklene volje. V glasovanju je prejela 1846 glasov, drugi je bil Kranjec z 989 glasovi, tretja Klemenčič s 342 glasovi.

32-letna deskarka je poskrbela za najbolj presenetljivo olimpijsko medaljo slovenskih športnikov na zimskih igrah, pa tudi v celotnem zimskem športu. Pred letošnjimi igrami je namreč Kotnikova nastopila na 137 tekmah svetovnega pokala, 14 tekmah svetovnega prvenstva in treh olimpijskih igrah, kjer pa nikoli ni bila višje od četrtega mesta.

Tik pod stopničkami je bila trikrat v karieri, in sicer na treh tekmah svetovnega pokala leta 2018. "Presegla je tudi Tomaža Čižmana in njegov bron v superveleslalomu na svetovnem prvenstvu leta 1989 v Vailu. Tudi Čižmanov najboljši izid v svetovnem pokalu je bil četrto mesto, a obakrat tik pred svetovnim prvenstvom," je za SOS-odmev dejal novinar Toni Gruden.

Peti jekleni trenutek: Max Parrot

V 5. glasovanju za najlepši olimpijski trenutek zimskih olimpijskih iger v Pekingu je zmagal kanadski deskar Max Parrot. V Pekingu je osvojil dve medalji, zlat je bil v snežnem parku, temu pa dodal še bron v disciplini skoki na veliki skakalnici. Vse to mu je uspelo po tem, ko je po uspešnem nastopu na olimpijskih igrah v Pjongčangu zbolel za rakom in bolezen uspešno prestal. Maxu Parrotu ste v glasovanju namenili več kot dve tretjini glasov.

Pred štirimi leti v Pjongčangu je Parrot le točko in 16 stotink zaostal za naslovom olimpijskega prvaka in moral se je zadovoljiti s srebrom. Potem pa se mu je konec istega leta življenje obrnilo na glavo, decembra je izvedel, da je zbolel za rakom.

"Zdravljenje s kemoterapijo je najtežja stvar, ki sem jo moral prestati v življenju. Naredi te psihično močnejšega, kar mi je uspelo prenesti tudi v deskanje. Vsakič ko stopim na desko, to veliko bolj cenim kot prej. Posledično se več smeješ, bolj si optimističen, imaš manj pritiska in nisi toliko pod stresom. Ko sem pri devetih letih začel deskati, tega nisem počel zaradi tekmovanj in osvajanja medalj, ampak ker je bilo zabavno. Zdaj več razmišljam o tem in zaradi manj pritiska se mi zdi, da deskam še bolje."

Parrot se je po šestmesečnem zdravljenju s kemoterapijo vrnil k deskanju. Leta 2020 je osvojil medaljo na igrah X, lani pa še odličje na svetovnem prvenstvu. Kanadčan je na olimpijskih igrah debitiral v Sočiju, kjer je končal na petem mestu, v Pekingu pa je imel cilj izboljšati rezultat iz Pjongčanga. Tudi huda bolezen ga ni ustavila pri njegovih sanjah.

"Na zadnjih olimpijskih igrah sem osvojil srebrno medaljo in ves čas sem govoril, da si želim osvojiti zlato. Da jo zdaj imam na svojih tretjih igrah, je odlično. Vse skupaj je izjemno. Prestati dolgotrajni proces zdravljenja s kemoterapijo je nočna mora. Da se lahko znova vsak dan ukvarjam s tem, kar obožujem, mi ogromno pomeni. Izjemno sem hvaležen, da lahko po bolezni spet tekmujem in sem na tretjih olimpijskih igrah. Po vsem tem osvojiti zlato medaljo pa se zdi povsem neverjetno."

Zmaga na olimpijskih igrah na Kitajskem ni bila preprosta, kvalifikacije je končal šele na 10. mestu, kar je pomenilo, da je po finalnem nastopu dolgo trepetal, ali bo njegov rezultat dovolj za zlato odličje. Zdržal je na vrhu vse do zadnjega nastopa in osvojil svojo drugo medaljo na olimpijskih igrah, prvo zlato. To je bilo na igrah v Pekingu tudi prvo zlato odličje za Kanado, veselje na zmagovalnem odru je lahko delil z rojakom z Markom McMorrisom, ki je bil tretji, tako kot pred štirimi leti v Južni Koreji in osmimi v Rusiji.

Svoji zmagi v snežnem parku je dodal še bronasto medaljo v akrobatskih skokih in ima zdaj z olimpijskih iger celoten komplet medalj.

Četrti jekleni trenutek: IIvo Niskanen

V četrtem glasovanju za najbolj olimpijski trenutek Pekinga 2022 ste izbrali Iva Niskanena. Finska velja za velesilo v teku na smučeh, od preloma tisočletja pa finski tekmovalci niso blesteli na največjih tekmovanjih, predvsem v moški konkurenci. Skromnejši niz rezultatov je prekinil prav Niskanen, letos pa je tretjič postal olimpijski prvak. Nihče v zgodovini finskega smučarskega teka ni osvojil več olimpijskih zlatih medalj. Niskanen v Pekingu ni navdušil le z zmago na 15-kilometrski razdalji, temveč tudi s potezo v cilju po zmagi.

Iivo Niskanen je že na tretjih zaporednih olimpijskih igrah postal olimpijski prvak, vsakič v drugi disciplini. V Pekingu je bil najboljši na 15 kilometrov v klasični tehniki, potem ko je pred tem že osvojil bron v dvojnem zasledovanju. Poleg njega je bil eden izmed skoraj 100 tekmovalcev na startu tudi Kolumbijec Carlos Quintana, ki je na olimpijskih igrah nastopil prvič. Še pred štirimi leti se je Kolumbijec ukvarjal s triatlonom in igre v Pjongčangu spremljal prek televizije, ko ga je prek zaslonov za smučarski tek navdušil njegov rojak Sebastian Uprimny. Ko se je Quintana pri 33 letih šele začel spoznavati s športom, je Iivo Niskanen že imel dve zlati medalji z olimpijskih iger, nazadnje v Pjongčangu na 50 kilometrov. Takrat na 15-kilometrski razdalji ni tekmoval. Niskanen in Quintana sta v Pekingu oba stala na startu, a s povsem različnimi cilji. Finski tekač je želel priti na najvišja mesta, Kolumbijec je bil vesel že, da se je uvrstil na tekmo.

Niskanen je bil najhitrejši, zmagal je s prednostjo 23 sekund, Carlos Quintana pa je bil zadnji, 95., s skoraj 18-minutnim zaostankom. Ko je prečkal ciljno črto, ga je tam pričakal Niskanen in kljub velikemu zaostanku ob prečkanju ciljne črte pričakal Kolumbijca ter mu čestital za nastop.

Tretji jekleni trenutek: Žan Kranjec

Najboljši slovenski veleslalomist je, še posebej v zadnjih dveh letih, prehodil trnovo pot, a z neverjetno voljo in željo po uspehu je dokazal, da srebrna medalja ni bila naključje. Nastopil je s številko 13, z velemojstrskimi zavoji v srednjem in spodnjem delu je med finalno vožnjo kar letel po stezi Ledena reka. Ciljno črto je smučar iz Bukovice pri Vodicah prečkal s kar 1,41 sekunde prednosti, na koncu je moral premoč priznati le prvemu smučarju letošnje zime, Švicarju Marcu Odermattu. Žanov uspeh je v Jančingu doživel Marko Cirman:

Drugi jekleni trenutek: Gloria Kotnik

Za prvi jekleni trenutek ste izbrali Polono Klemenčič, v drugem izboru pa največ glasov namenili bronasti olimpijki Glorii Kotnik.

V izboru je dobila daleč največ glasov, kar 1512, drugo mesto je zasedla Lindsey Jacobellis, ki je na petih olimpijskih igrah vendarle dočakala olimpijsko medaljo (110 glasov). Stefania Constantini in Amos Mosaner, ki sta Italiji v krlingu priigrala prvo zlato odličje, sta bila tretja (51 glasov).

Gloria Kotnik, ki je presenetljivo osvojila bron v paralelnem veleslalomu deskark na snegu, je doslej spadala v širši svetovni vrh, nikoli pa v ožjega. V svoji 16-letni karieri namreč nikoli ni stala na zmagovalnem odru tekem svetovnega pokala. Potrditev za svoj četrti olimpijski nastop je dobila nekaj dni pred igrami. Zaradi nosečnosti je izpustila lansko sezono, v Pekingu pa je dosegla največji uspeh v svoji karieri.

Prvi jekleni trenutek: Polona Klemenčič

V prvem krogu glasovanja ste med tremi predlogi izbrali slovensko biatlonko Polono Klemenčič. Biatlonski program zimskih olimpijskih iger se je začel že uvodni dan z mešano štafetno preizkušnjo.

Zlato medaljo je osvojila četverica iz Norveške. Kar nekaj zaslug za ta uspeh pa gre tudi v slovenski tabor. Polona Klemenčič je namreč opazila, da je na mešani štafetni tekmi padel diopter s puške Marte Olsbu Røiseland. Na to je opozorila fizioterapevtko slovenske reprezentance Ulo Hafner, ki je po startu ta pomemben del opreme, brez katerega Norvežanka ne bi mogla natančno streljati proti tarčam, dala norveškemu biatlonskemu štabu.

Ko je Røiseland prvič prišla na strelišče, jo je diopter tam čakal, kar je bilo ključnega pomena za norveško zlato. Več pa v spodnji zgodbi Tomaža Langerholza:

Rezultati glasovanja:

Prvi sklop jeklenih trenutkov v Pekingu:
- Saba Kumaritašvili (157 glasov)
- Polona Klemenčič (1187 glasov)
- Claudia Pechstein (242 glasov)

Drugi sklop jeklenih trenutkov v Pekingu:
- Lindsey Jacobellis (110 glasov)
- Gloria Kotnik (1512 glasov)
- Stefania Constantini in Amos Mosaner (51 glasov)

Tretji sklop jeklenih trenutkov v Pekingu:
- Jan Vengang (9 glasov)
- Žan Kranjec (862 glasov)
- William Flaherty (164 glasov)

Četrti sklop jeklenih trenutkov v Pekingu:

Ivo Niskanen (1458 glasov)
- Ingrid Landmark Tandrevold (318 glasov)
- Sofia Goggia (414 glasov)

Peti sklop jeklenih trenutkov v Pekingu:

- Max Parrot (596 glasov)
- Natalie Geisenberger (104 glasovi)
- Eileen Gu (187 glasov)

Finalni sklop jeklenih trenutkov v Pekingu:

- Polona Klemenčič (342 glasov)
- Gloria Kotnik (1846 glasov)
- Žan Kranjec (989 glasov)