25-letni Jamajčan Stona je z olimpijskim rekordom 70,00 m v četrti seriji šokiral tekmece, ki niso več imeli pravega odgovora. Drugi je bil litovski svetovni rekorder Mikolas Alekna z 69,97 m, tretji pa Avstralec Matthew Denny (69,31 m).

Na olimpijskih igrah je Čeh nastopil drugič, pred tremi leti v Tokiu je brez trenerja zasedel peto mesto. Vse do današnjega finala na razprodanem Stade de Franceu ni zapuščal zmagovalnega odra na velikih tekmovanjih, nizal je zmage na Diamantnih ligah in 7. junija v Rimu postal tudi evropski prvak.

Čeh je finale odlično začel, s 67,27 metra je po prvi seriji zaostajal le svetovnim rekorderjem Mikolasom Alekno. V drugi seriji je Čeh izboljšal dosežek (68,41 m), a je nato Matthew Denny vrgel 69,31 m. Tudi po drugi seriji je bil v vodstvu Alekna z 69,97 m, ki je odvzel olimpijski rekord očetu Virgilijusu, dvakratnemu olimpijskemu zmagovalcu ter po dvakrat zlatim in srebrnim na svetovnem prvenstvu.

Tretja serija ni prinesla napredka Čehu, ki je orodje vrgel v mrežo, tako kot tudi Alekna, pa tudi drugi iz najboljše šesterice, ki jo je zaključeval Gudžius, niso izboljšali svojih daljav.

V velikem finalu najboljše osmerice, ki je imela še tri poskuse, je najprej z natančno 70 m udaril Stona in z novim olimpijskim rekordom prevzel vodstvo. Čeh je bil tedaj že na četrtem mestu in je tam ostal, ko je njegov disk v četrti seriji pristal na 66,36 m. Alekna je serijo zaključil z 68,88 m. Čeh je v petem metu vrgel dva cm manj kot v prejšnjem (66,34 m), Alekna pa tudi ni pridobil mesta po 68,49 m.

Pred zadnjo serijo je Čeh zaostajal za 90 cm za bronom, ki ga je imel v rokah Denny. Po metu, ki je meril le približno 60 m, je orjak iz Podvincev pri Ptuju, ki živi in trenira v Talinu, namerno prestopil, zmajeval z glavo in nato zaploskal občinstvu. Brez izida je v zadnjem metu ostal tudi Alekna. Ta je letos izboljšal enega najstarejših svetovnih rekordov med atleti.

Disk (M):                              
 1. R. STONA            JAM      70,00 
 2. M. ALEKNA           LIT      69,97 
 3. M. DENNY            AVS      69,31 
 4. K. ČEH              SLO      68,41 
 5. L. WEISSHAIDINGER   AVT      67,54 
 6. C. PRÜFER           NEM      67,41 
 7. D. STAHL            ŠVE      66,95 
 8. A. GUDŽIUS          LIT      66,55 
 9. R. MULLINGS         JAM      65,61 
10. T. SMIKLE           JAM      64,97 
11. A. A. FIRFIRICA     ROM      64,45 
12. A. ROSE             SAM      61,89 

Tina Šutej izpadla na 4,60 metra
V finale skoka s palico se je uvrstilo kar 20 tekmovalk, zato so organizatorji preložili začetek tekmovanja na 18.15. Tina Šutej je imela težave že pri začetni višini. Dvakrat je podrla letvico pri 4,40 metra, nato pa ji je v tretjem poskusu uspelo.

Druga višina je bila 4,60 metra, Šutej pa ni bila blizu uspeha. Prvič je bila daleč od uspeha. Letvico je z nogami podrla v drugem skoku in podobno tudi v tretjem.

Avstralka Nina Kennedy ugnala Katie Moon
Zlato medaljo je osvojila Avstralka Nina Kennedy, ki je preskočila 4,90 metra v prvem poskusu. Zlata je bila že na svetovnem prvenstvu lani in bronasta na svetovnem prvenstvu leta 2022. Srebro je osvojila branilka olimpijskega zlata Katie Moon iz ZDA, bron pa Kanadčanka Alysha Newman, obe sta preskočili 4,85 m.

Sedem tekmovalk je v prvih poskusih preskočilo 4,70 m, s popravami pa sta bili uspešni še dve. Štiri tekmovalke so bile nato že prvič uspešne še na 4,80 m. Kennedy je v prvem skoku preskočila še 4,85 m, v drugem pa Moon in Newman za državni rekord. Kanadčanka je imela pred tem eno popravo na 4,60 m, Moon pa je letvico prvič podrla na 4,85 m, kar je odločilo v boju za bron.

Angelica Moser je tretji in zadnji poskus pustila za naslednjo višino na 4,90 m, a ji ni uspelo in je končala kot četrta. Švicarka je letošnja evropska prvakinja in dvoranska evropska prvakinja leta 2021, ko je v Torunju prehitela srebrno Šutej.

Letos je imela veliko težav z zdravjem. Zaradi poškodbe ahilove tetive ni nastopila že na dvoranskem SP-ju marca letos v Glasgowu, kjer bi branila bron, osvojen v Beogradu pred dvema letoma. Odpovedala je tudi nastop na EP-ju julija v Rimu, ker si je pred tem poškodovala roko na treningu v Celju. V večnem mestu bi tudi branila bronasto medaljo s prejšnjega prvenstva stare celine pred dvema letoma v Münchnu.

To je bilo mučenje na palici
"Zmanjkalo mi je časa, da bi se bolje pripravila. Nimam občutkov v samem skoku, preprosto je to mučenje na palici. Nisem imela veliko treninga, predvsem mi je zmanjkal tehnični trening in mogoče malo treninga moči v zgornjem delu telesa. Vseeno sem mislila, da bo izid boljši. Roka me ne boli, a so roke na splošno bolj 'švoh', kot so bile na prejšnjih tekmovanjih. Nisem imela maksimalne moči, in če nisi močan z zgornjim delom telesa, ne upravljaš ti palice, ampak palica tebe. Preprosto ne morem skakati," je poudarila Šutej.

Konec kariere načrtuje po koncu naslednje sezone
Čeprav se olimpijska tekma ni izšla po željah, pa Šutej pravi, da ne obžaluje prihoda v Pariz. "Ni mi žal, da sem prišla. Nastop za reprezentanco je nekaj posebnega, še vedno rada dam nase reprezentančni dres, skačem s ponosom in tekma na tem tekmovališču je nekaj posebnega, vesela sem, da sem bila del tega dogodka. Je čustveno, ker so to moje zadnje igre. Seveda bi spremenila svoj rezultat, če bi lahko. A sem ponosna na svojo kariero."

Jasno je tudi povedala, da je bil to zadnji olimpijski nastop, ne pa tudi konec kariere. "Ko bodo igre v Los Angelesu, bom stara 39 let, pri teh letih pa skok s palico ni nekaj, kar bi si želela početi. Ne bi rada imela uničenih tetiv, kolen in ramenskega obroča naslednjih 30 let. Treba je videti, kako se bo sezona končala, mogoče bom letos še nastopala, čeprav so vrata za Diamantno ligo verjetno zaprta. Tekem je še veliko, sicer pa se bom skušala pripraviti za naslednjo sezono, ko načrtujem konec kariere," je za slovo od stadiona Stade de France dejala Šutej.

Hall z izjemnim finišem do zlata na 400 metrov
Američan Quincy Hall je postal olimpijski prvak v teku na 400 metrov. V finalu je s 43,40 za štiri stotinke prehitel Britanca Matthewa Hudsona-Smitha (43,44), bron je pripadel Zambijcu Muzali Samukongi s 43,74.

Hall je dosegel peti izid vseh časov v tej disciplini, potem ko je bil še 50 metrov pred ciljem na četrtem mestu. Tretji z zadnjega svetovnega prvenstva v tej disciplini in prvak v štafeti 4 x 400 metrov je dobil prvo olimpijsko medaljo.

Hudson Smith tekel evropski rekord
Hudson-Smith, srebrn z lanskega svetovnega prvenstva, je s časom 43,44 postavil nov evropski rekord. Prvih pet tekačev je končalo pod 44 sekundami, na petem mestu (43,87) tudi 31-letni Kirani James iz Granade, ki ima sicer v zbirki komplet olimpijskih medalj v tej disciplini; zlat je bil leta 2012 v Londonu, srebrn leta 2016 v Riu in bronast v Tokiu pred tremi leti.

El Bakkali ubranil olimpijski naslov
Maročan Soufiane El Bakkali je drugič zapored postal olimpijski prvak v teku na 3000 metrov z zaprekami. V olimpijskem finalu je s časom 8:06,05 prehitel Američana Kennetha Rooksa (8:06,41), bron pa je pripadel Kenijcu Abrahamu Kibiwotu (8:06,47).

Za dvakratnega svetovnega prvaka El Bakkalija je zlata medalja druga tega leska v karieri po Tokiu. Svetovni prvak Lamecha Girma iz Etiopije tekme ni končal po padcu na predzadnji oviri. Po močnem udarcu je obležal na stezi in so ga morali odnesti na nosilih.

Hoja: Zlato za Španca
V dopoldanskem sporedu je bila na vrsti mešana hoja, zlate medalje sta se veselila Španca Alvaro Martin in Maria Perez. Druga sta bila Ekvadorca Brian Daniel Pintado (prvak na 20 km) in Glenda Morejon, ki sta zaostala 51 sekund, tretja sta bila Avstralca Rhydian Cowley in Jermina Montag. Pari so morali skupaj prehoditi maraton (dobrih 42 kilometrov), vsak je nastopil po dvakrat. Razlika se je naredila tik ob koncu zadnje menjave, ko je Martin za tri sekunde prehitel Pintada, Maria Perez pa je prednost začela takoj večati.