Decembra 1979 je bil na uvodni veleslalomski tekmi sezone v Val d'Iseru vrstni red naslednji: 1. Stenmark, 2. Križaj, 3. Enn, 4. Strel, 5. Kuralt. Trije Slovenci med pet! Ingemar Stenmark je takrat rekel, da Slovenci predstavljajo najboljšo veleslalomsko ekipo na svetu. 30 let pozneje je vsaka (moška) veleslalomska točka v svetovnem pokalu uspeh. Lani ni bilo nobene, v nedeljo jih bo poskušal prismučati Janez Jazbec.

Po lanski sezoni se je Smučarska zveza Slovenije odločila, da si bo moral 26-letni Tržičan sam plačevati stroške bivanja in smučarskih kart, zato si treninga v Argentini ali Čilu ni mogel privoščiti. Ob vseh težavah, ki jih ima, ob vsej negotovosti, ki ga spremlja, bi bila njegova uvrstitev v finale na nedeljski tekmi v Söldnu veliko presenečenje, ki bi zanj pomenila preživetje (saj bi na zvezi potem krili stroške njegovih treningov), za reprezentanco pa dodatno mesto na tekmah svetovnega pokala.

Zadnje dni ste trenirali v Pitztalu blizu Söldna. Ste imeli dobre razmere?
Ne najboljše, saj snežna podlaga ni bila trda. Zapadlo je nekaj snega. Zdaj grem na Mölltal, kjer so Švedi in Nemci, ki so progo polili z vodo. Zelo prav bo prišel trening na trdi progi, saj naj bi bilo podobno v Söldnu, čeprav bo, po vremenski napovedi sodeč, zapadlo do meter novega snega. Upam, da bom na Mölltalu dobil pravi občutek. Na mehkem snegu sem se sicer dobro smučal.

Kaj pričakujete od uvodne tekme?
Imel bom številko 60 in ne preostane mi drugega, kot popoln napad. Treba bo imeti tudi srečo. Taktiziranje seveda ne pride v poštev, saj si takoj zgolj petdeseti. Upam, da bo proga še v dobrem stanju. Rad bi seveda videl, da bi bilo ledeno, ker bi proga zdržala do moje številke.

Konkurenca je trenirala na južni polobli, vi pa ste ostali na evropskih ledenikih, kjer razmere v vročem poletju seveda niso bile zimske. Zdi se, kot da bi imeli že v štartu slabše izhodišče ...
Najboljši so gotovo v prednosti, ampak jaz si enostavno nisem mogel privoščiti, da bi odpotoval v Čile, saj sem samoplačnik. Na trening sem šel v Švico, avgusta in septembra sem treniral v Zermattu in Saas Feeju, kjer je vsako leto ledenik tanjši, zato so proge krajše in lažje. Gotovo drži, da mi manjka smučanja na težkih terenih in trdih podlagah, menim pa, da imam že nekaj izkušenj in se bom znal dobro pripraviti na tekmo v Söldnu.

Boste potem novembra in decembra iskali zlasti težke terene, da bi nadoknadili zaostanek?
Odvisno, kako bo s snegom. 15. novembra naj bi šli v Skandinavijo na tekme evropskega pokala. Tam so tereni prej pripravljeni kot pri nas. Če bo seveda sneg pri nas ali v Avstriji, bomo raje trenirali tu.

Se težko motivirate za tekme evropskega pokala?
S tem nimam težav, saj so te tekme pravi pokazatelj, kako si pripravljen. Tekmujejo tudi smučarji iz svetovnega pokala in če si spredaj, imaš dobre možnosti tudi med elito. V evropskem pokalu sem že imel številko med 15, lani sem jo žal izgubil.

Na nedeljski tekmi boste edini Slovenec. Kako obremenjujoče je to oziroma kako to vpliva na samozavest?
V štartni hišici si sicer vedno sam, ampak seveda pogrešam konkurenco znotraj ekipe, saj nisem imel nobene primerjave z drugimi ekipami. V avstrijski ali francoski reprezentanci je deset smučarjev, ki so sposobni uvrstitve med 15 v svetovnem pokalu. Kdor je na treningu spredaj, dobro ve, da bo na tekmi uspešen. Pri meni pa je zdaj prisotna negotovost, ali sem dober ali ne. Če sem namreč na treningu pred preostalimi, to še nič ne pove. Prejšnja leta, ko je bil zraven še Aleš Gorza, je bilo lažje.

Kaj je z njegovo kariero?
Ne vem. Ko sva zadnjič govorila, kakšen mesec nazaj, je rekel, da ima težave s hrbtom in da hodi na terapije.

Po lanski sezoni se je Smučarska zveza Slovenije odločila, da postanete samoplačnik. Kako ste "pokrili" poletne priprave?
Zelo težko. Sponzorja še nisem dobil in treninge si plačujem sam, nekaj pa pomaga moj klub, Kranjska Gora. Vsekakor želim čim prej do točk svetovnega pokala, da bom postal član reprezentance in mi bo zveza od takrat naprej krila stroške.

Ali morate kot samoplačnik pokriti prav vse stroške?
Ne. Trenerje in prevoze imam plačane, kupiti moram smučarsko karto, bivanje in hrano.

Bivanje v Švici mora biti zdaj, ko je frank tako močan, še posebej drago. Kako ste zmogli to breme?
Na teh pripravah sem bil skupaj z reprezentanco, spal v istem hotelu in cena je bila kar ugodna, glede na to, kako draga je Švica. So pa cene kart zelo visoke. V Saas Feeju stane enodnevna karta 64 frankov, kar je takrat pomenilo 52 evrov.

Vas zelo pobije, ko vas po spletnih forumih "poznavalci smučanja" označujejo za turista?
Verjemite, da se trudim po najboljših močeh. Veliko gledam posnetke in razmišljam, kaj bi naredil, da bi dvignil raven. Lani sem na treningih smučal dobro, na tekmo pa tega nisem mogel prenesti. Letos sem veliko delal tudi na psihološki ravni, motivacija pa nikoli ni bila problem, saj zelo rad smučam.

Kaj menite o tem, da se trenerji tako pogosto menjujejo?
Menim, da bi morali trenerji z nami ostati celotno olimpijsko obdobje. Vse te menjave gotovo niso dobrodošle, saj se navadiš na neki sistem. Lani smo dobro funkcionirali, res pa je, da ni bilo pravih rezultatov. Težko je reči, zakaj ne. Če pogledam pri sebi, mi je na začetku sezone zmanjkalo le 20 do 30 stotink do uvrstitve v finale, potem pa se že pojavijo dvomi, ali si dober ali ne. Letos bi bil uspešen štart v sezono zato toliko bolj dobrodošel.

In kako ste se ujeli z novim trenerjem za tehnične discipline Markom Jurjecem?
Klima znotraj ekipe je dobra, težko pa veliko povem, saj z Markom še nisem veliko sodeloval. Z Valenčičem in Skubetom je bil v Argentini in v tem obdobju sem treniral pod vodstvom Romana Rozmana.