Morda mu bo pa kateri izmed njih za to enkrat hvaležen, je MMC-ju razkril 31-letnik, ki za vrhunec svoje kariere seveda šteje naslov mladinskega svetovnega prvaka iz Schladminga leta 1997. Med člansko konkurenco v svetovnem pokalu svojega potenciala nikoli ni zares potrdil, čeprav je dosegel nekaj vrhunskih uvrstitev med deset. Kaj bo počel odslej, še ne ve.

Zakaj ste se odločili skleniti kariero še pred zadnjo slalomsko tekmo sezone?
Moje mesto, če bi mi bilo seveda dodeljeno, bom raje odstopil mlajšim. Če gledam z vidika vsakega tekmovalca, je seveda to priložnost za nekoga mlajšega, da se uvrsti v ekipo in bo od tega imel korist tudi v prihodnosti. Morda mi bo tudi takrat za to hvaležen. Kot predtekmovalec pa nikomur ne bom zasedel mesta in se vseeno tudi tako dostojno poslovil od navijačev.

Po dosežkih najuspešnejša sezona je bila sezona 2007/08, katere se pa vi najraje spominjate?
Ta sezona je bila zagotovo najboljša s četrtim, petim in šestim mestom. Če bi še nekaj časa trajala, bi ob takratni formi morda prišel tudi na stopničke, ki jih v svoji karieri nisem dosegel. Vendar so bili tudi ti uspehi nekaj vredni, največ pa seveda šteje naslov mladinskega prvaka v Schladmingu leta 1997. Dosegel sem še kar nekaj uspehov in uvrstitev med deset, tako da sem lahko ponosen na nekaj dosežkov.

S povračilom stroškov smučarske zveze, če se uvrstite med 25 najboljših na svetu, tako najbrž ne bo nič?
V to sezono sem šel na lastne stroške, bil sem sam sebi serviser. Jasno, da povračila ne bo. V to sem šel zavestno, upal, da bo sezona uspešnejša, vendar se zavedal, da se lahko pripeti tudi to, kar se je. To sem vedel že pred sezono.

Kaj je bil razlog za neuspeh? Po pripravah pred sezono ste bili optimistični, mar ne?
Priprave v Novi Zelandiji so zelo dobro uspele. Menjal sem smuči in se z materialom nisem povsem spoprijateljil, sezona pa hitro pride. Med njo je kar koli težko reševati. V Leviju je kazalo boljše, kot se je pozneje razvilo. Zima tudi ni bila pisana na kožo tekmovalcem z visokimi številkami, tako da se kljub dobri formi nisi mogel prebiti naprej s številko 60. Morda tudi priložnosti ni bilo več. Do Zagreba sem bil še v ekipi, potem pa nič več.

Za nadaljevanje ste se odločili tudi zato, ker niste želeli končati kariere s tako sezono, kot je bila predzadnja. Računali ste tudi na jezo, kaj pa pravite zdaj?
Jasno sem upal, da se bo končalo drugače, vendar se je enostavno tako izteklo. Na vrhuncu je težko skleniti kariero, je pa res, da si nisem predstavljal niti takšnega konca niti načina, kako se je to zgodilo.

Kakšen je recept za dvig slovenskega moškega slaloma?
Široko vprašanje, idealno bi bilo, če bi se dalo jedrnato odgovoriti. Jaz ne znam, bi pa take ljudi slovenska smučarija potrebovala. Svetovno prvenstvo je nekaj nakazalo, vendar se mora po mojem mnenju organizacijsko še kaj narediti. Logistika ni najboljša. Tekmovalec mora biti osredotočen le na nastop.