Sorodna novica Nordijski center Planica - izjemen kompleks svetovnih dosežkov

Brata Gorišek sta bila navdahnjena smučarska skakalca, kar ju je tudi spremljalo v življenju gradbenih inženirjev. Ob koncu 60. let prejšnjega stoletja sta Vlado in Janez Gorišek zastavila projekt nove letalnice v Planici, ki je bila zgrajena leta 1968, prvič pa preizkušena leta 1969 in takoj postregla z dolgimi skoki oziroma kar smučarskimi poleti.

Sorodna novica Razvoj svetovnega rekorda

Po 21 letih se je svetovni rekord vrnil v Planico, ko sta Björn Wirkola in Jiri Raška letela 156 metrov daleč, a po koncu poletov marca 1969 je novi svetovni rekord s 165 metri postavil Nemec Manfred Wolf. Nova športna disciplina je bila rojena, mednarodna smučarska zveza (Fis) jo je priznala leta 1971.

Za planiško letalnico sta z bratom leta 1968 prejela Bloudkovo nagrado, v znak priznanja za razvoj smučarskih skokov, zlasti poletov in s tem Planice je bila nova planiška velikanka tudi uradno poimenovana kot Letalnica bratov Gorišek.

Študentski prvak in udeleženec ZOI-ja 1956

Janez Gorišek se je rodil leta 1933 v Ljubljani. Pri osmih letih se je začel ukvarjati s smučarskimi skoki, kar nekaj let je bil državni reprezentant, skakalec je sicer neuspešno nastopil na zimskih olimpijskih igrah 1956 v Cortini d'Ampezzo (50. mesto), zato pa je bil dvakratni študentski svetovni prvak (1953 in 1957). Njegov osebni rekord je 105 metrov iz domače Planice.

Bolj kot športni karieri se je posvetil študiju gradbeništva, kjer je leta 1961 diplomiral. Skupaj s starejšim bratom Vladom (1925–1997) sta se posvetila projektiranju in gradnji smučarskih skakalnic.

Z bratom projektirala olimpijske skakalnice v Sarajevu 1984

Ob letalnici v Planini je bil njuno najpomembnejše delo olimpijski skakalni center na Malem polju na Igmanu za zimske olimpijske igre v Sarajevu 1984. Po načrtih bratov Gorišek se je sicer pred desetletji zgradilo ogromno drugih skakalnic, tudi v tujini. Janez Gorišek je idejno zasnoval tudi prenovo letalnice tako v Kulmu kot v Vikersundu. Slednja je skupaj s Planico z uradno velikostjo 240 metrov največja smučarsko skakalna naprava na svetu.

Goriškovi profili v Planici, Kulmu in Vikersundu

Po letu 1985 so svetovne rekorde postavljali le v Planici, vse do leta 2011, ko je Janez s sinom Sebastjanom Goriškom sodeloval pri prenovi letalnice v Vikersundu. Johan Remen Evensen je že na treningu skočil 246,5 metra, in Planica je izgubila čast največje letalnice na svetu. V Vikersundu je zrak bolj gost in zato so poleti daljši. To je posebnost, ki je presenetila tudi načrtovalce, je v dokumentarnem filmu "Leteti" pojasnil Janez Gorišek.

Na napravah, ki sta jih projektirala oziroma rekonstruirala, je bilo doseženih kar 78,3 odstotka vseh svetovnih rekordov, je zapisal Rajko Šugman v knjigi Brata Gorišek – vizionarja smučarskih poletov. Pozneje se je Janezu Gorišku pri projektiranju po bratovi smrti pridružil sin Sebastjan Gorišek, ki gre po očetovih stopinjah.

Zamudil prvi polet na svoji letalnici

Kot je dejal Janez Gorišek ob 50. obletnici Letalnice bratov Gorišek, je bila njegova velika želja, da se svetovni rekord vrne spet pod Ponce. Gorišek se je vedno čustveno spominjal začetkov poletov pod Poncami. Prvi polet na letalnici je 6. marca 1969 opravil Miro Oman. To je bil njegov zadnji skok kariere. 21. marca so na na novi planiški letalnici izpeljali prvo uradno tekmovanje, ko so štirikrat popravljali svetovni rekord.

"Ob povsem prvem poletu sem prišel iz Afrike, a ga nato zamudil, saj sem bil še na avtobusu, prve tekme pa nisem zamudil. Težko je povedati, kakšni občutki so to," je takrat ganjeno dejal Gorišek, ki je bil 25 let tudi vodja tekmovanja v Planici, in priznal, da ga povsem prevzamejo čustva tako ob prvem poletu kot tudi ob spominih nanj. "Lažje je bilo do zdaj podirati rekorde, kot jih bo v prihodnje," je pred štirimi leti menil Janez Gorišek.