Te besede je zapisal Tim Layden, novinar revije Sports Illustrated, ki že leta spremlja alpsko smučanje.

Prav mogoče bi bilo, da bi se Vonnova tudi na zadnji tekmi, če karikiram, razletela. 34-letna Američanka sicer nikdar ni hodila tako po robu z akrobacijami, kot je to počel njen reprezentančni kolega Bode Miller, je pa redno potiskala samo sebe čez svoje zmožnosti in je bila vedno lačna zmag, lačna rekordov, lačna medalj na največjih tekmovanjih.

Za nekoga, ki je z 82 zmagami v svetovnem pokalu še letos povsem realno lovil rekord zmag velikega Ingemarja Stenmarka (86), je imela Vonnova z največjimi tekmovanji dolgo težave. Njen izkupiček je "samo" eno olimpijsko zlato (smuk v Vancouvru 2010) in "samo" dva naslova svetovne prvakinje (v smuku in superveleslalomu v Val d'Iseru 2009).

Poškodba ji je preprečila nastop na OI v Sočiju 2014, na SP-ju v Schladmingu leta 2013 se je poškodovala že na prvi tekmi, a tudi ko je bila zdrava, se je vedno zdelo, da jo na največjih tekmovanjih "stisne" – kar ni ravno ameriška značilnost. Američani običajno zablestijo prav na olimpijadah in svetovnih prvenstvih, Vonnova pa je pogosto pogorela pod pritiski.

In ni skrivala, da jo to obremenjuje. Medalje so tisto, kar pri Američanih šteje. Tudi zato je šla Vonnova pogosto prek svojih zmožnosti, prek zmožnosti svojega neštetokrat zakrpanega in permanentno razbolelega telesa.

Ko se je vračala v svetovni pokal le nekaj mesecev po raztrgani križni vezi, zaradi česar bi drugi izpustili celotno sezono. Ko je šla na start takoj po hudem padcu prejšnji dan. In nazadnje, ko je šla na včerajšnjem smuku na vse ali nič – z modrico na očesu in razbolelimi rebri po torkovem padcu in komaj uporabnim kolenom, ki ga čaka nova operacija takoj po vrnitvi v ZDA ta teden. Tokrat se ji je izšlo.

Stroj? Zagotovo. A Vonnovi je uspelo vedno ostajati priljudna, dostopna, profesionalna – tudi ob porazih. Kar je sposobnost šampionov. Da se ustaviš za intervju in avtograme tudi, ko bi raje kričal in jokal zaradi zamujenih priložnosti. Ameriška narejena prijaznost in uglajenost? Lahko to odpravite tudi tako, a to ne spremeni tega, da Vonnova v belem cirkusu danes uživa obilico spoštovanja, družbena omrežja njenih smučarskih kolegic pa so polna besed hvale in presežnikov na njen račun.

"Rada bi ostala v spominu kot nekdo, ki je bil več kot samo smučarka – upam, da sem kot dober vodja svojim moštvenim kolegicam, drugim dekletom, naslednji generaciji pokazala, da ni nič nemogoče, če dovolj trdo delaš," je dejala Vonnova, preden je včeraj odpeljala svojo zadnjo tekmo.

Prisluhnila telesu

Čeprav Stenmarkovega rekorda ni podrla in se povsem umika iz sveta smučanja, ker bi bilo zanjo "pretežko biti zraven, pa ne tekmovati", se zdi, da je Vonnova dejansko pomirjena s svojo odločitvijo, da se z Arejem poslovi.

"Vse, kar imam, sem pustila na tem hribu. Nič več ni v meni. Želela bi si, da bi bilo, ampak danes ni žalosten dan. Danes se lahko zahvalim prav vsakemu izmed vas, ki ste bili z menoj na tej vožnji. In še enkrat sem se lahko povzpela na vrh strmine, da sem storila to, kar sem vedno: tvegala vse. Vse ali nič."

Nazadnje se je vdala, sklenila, da je čas, da prisluhne telesu, ki ji je "kričalo, da je DOVOLJ". Tudi zato, ker, kot je sama dejala, bi rada na neki točki, ko bo imela otroke, smučala z njimi, ne pa, da bo obsojena na invalidski voziček.

18-letno kariero končuje kot najuspešnejša smučarka v zgodovini, z 82 zmagami za svetovni pokal (Avstrijka Annemarie Moser Pröll jih je zbrala 63), in to v vseh petih disciplinah, skupno osmimi medaljami s svetovnih prvenstev, tremi olimpijski medaljami in štirimi zmagami v skupnem seštevku.

Priganjanje na rob zmožnosti

Kariero je sklenila kot prava šampionka, z globokim poklonom vseh, ki so bili priča njeni zadnji predstavi, vključno s Stenmarkom, ki je bojda posebej na njeno željo prišel v Are že za ženski smuk.

Vseeno pa je Vonnova v svoji karieri tudi malce razdvajala javnost – kar se sicer rado zgodi pri serijskih zmagovalcih.

S svojo nemško disciplino, priganjanjem na rob človeških zmožnosti in izdelano medijsko osebnostjo si je pridobila sloves ambiciozne tekmovalke, ki tepta pred seboj vse, pri tem pa kolateralne žrtve postanejo tudi družinski člani (njen odnos z očetom je bil vrsto let zelo napet), partner (od moža Thomasa Vonna se je uradno ločila leta 2013) ali najboljša prijateljica (ko je Maria Höfl Riesch leta 2011 ob odpovedi ene tekme za tri točke Lindsey "ukradla" veliki kristalni globus).

A vse to je danes pozabljeno. S Höfl Rieschevo sta bojno sekiro že davno zakopali, z očetom ima Vonnova znova dober odnos, za aktualnega partnerja, hokejskega zvezdnika P. K. Subbana, pa se zdi, da nima težav, da je včasih v njeni senci, s čimer se denimo Thomas Vonn, nekdanji smučar in pozneje trener, nekako ni mogel pomiriti.

Do uspeha s trdim delom

Vonnova se je vpisala v zgodovino. In to ji je, kot je sama dejala, uspelo s trdim delom. V mladinskih vrstah namreč ni veljala za največji talent (to je bila Julia Mancuso, ki pa sta ji manjkali Lindseyjina disciplina in predanost), njena telesna koordinacija pa je bila podpovprečna.

Se je pa hitro učila, nadpovprečno trdo delala in imela skoraj bolestno ambicioznega očeta, nesojenega smučarja Alana Leeja Kildowa, ki je dekletce močno gnal – na smučeh je stala pri dveh letih, nato pa jo je vpisal v priznano smučarsko šolo Ericha Sailerja (ta je sprva malo Lindsey označil za "počasno kot želvo"), preden se je družina zaradi Lindseyjinih treningov preselila v Vail v Koloradu, kjer so Lindsey šolali doma, zato nikdar ni izkusila tiste prave srednješolske socializacije.

Kot sem zapisala že pred leti o Vonnovi, jo je morda, nezavedno, tudi ta odmaknjenost od vrstnikov oblikovala v hladno, skoraj robotsko tekmovalko, ki so ji pomembna samo prva mesta in ki se je vedno zdela zelo odmaknjena in resnejša od preostalih članic sicer zelo sproščene in tesno povezane ameriške ženske ekipe.

Kje je zabava?

"Smučanje jemlje skorajda kot službo," je dejala Mancusova svoj čas v intervjuju za New York Times. "Ni videti vedno zabavno. Ko zmaga, da, ampak ko ne zmaguje, ni videti tako zabavno. Vem, da rada smuča, a je vse disciplinirano. Sledi načrtu kot nečemu na lističu papirja."

Sladic in nezdrave hrane tako rekoč ne je, med daljšimi poleti dela trebušnjake na prehodu, njen režim v telovadnici je že leta brutalen, s FIS-om pa je dolga leta bila bitko, da bi ji pustili tekmovati z moškimi – neuspešno.

V državi, kjer je smučanje drugorazredni šport, je Vonnovi uspelo pridobiti status superzvezdnice. Vabijo jo na pogovorne oddaje, MTV-jeve nagrade, filmske premiere, še celo na rdeči preprogi oskarjev je bila lani prvič in ob tem dahnila, kako je bilo bolj stresno od tekem. Ima izpiljeno javno podobo, kar vključuje dodelani zunanji videz – tudi na tekmah.

Nekateri ji oporekajo tudi to, češ da gre za smučanje, ne modno brv, da daje napačno sporočilo mladim dekletom, da morajo biti vedno popolna, celo v športu, kjer bi morali šteti rezultati, ne videz.

Spet drugi menijo drugače. "Ko smo začele tekmovati, davnega leta 2000, je bilo smučanje za nas, dekleta, zelo drugačen šport. Vse so mislile, da morajo biti fizično močnejše, celo malce moške, da bi bile lahko močne tudi na progi," je za BBC te dni povedala nekdanja britanska smučarka Chemmy Alcott.

"A potem je prišla Lindsey – in pokazala, da si lahko hiter in ženstven hkrati. Zveni trapasto, ampak ljudje so te dejansko obsojali, če si nosil mejkap. Lindsey je bila tista, ki nas je naučila, da moraš biti samozavesten tak, kot si."

Političnost jo je stala oboževalcev

Lindsey je bila tudi tista, ki se ob vsem delu, ki ga je vložila v svojo javno podobo, v podobo popolne vseameriške šampionke, ni ustrašila biti zvesta svojim načelom in je lani močno razburila republikance, ko je javno kritizirala Donalda Trumpa. Nekaj, čemur se ameriški smučarji običajno raje ognejo, saj je pogrom lahko uničujoč.

A Vonnova se ni premaknila, tudi ko so ji grozili in jo psovali po Twitterju. "Ni potrebno, da me imajo vsi radi, moja družina me ima in sama ponoči spim prav dobro. Trdo delam in skušam biti kar najboljši človek. Če me ne marajo, so oni na izgubi," je zapisala ob kritikah.

Na koncu ji je s svojo mentaliteto, natančno začrtano potjo in popolno predanostjo uspelo skleniti kariero ne samo z medaljo, ampak tudi z vsesplošnim občudovanjem svojih tekmic.

"Danes bo zadnja tekma, zadnje dejanje kraljice vseh časov, in mi ji bomo na cilju ploskali, se ji zahvaljevali od vsega srca za vse, kar nam je dala ... a morda ne da bi se pri tem že polno zavedali absolutne vrednosti in izjemnega kalibra te neverjetne ženske," je pred včerajšnjim startom zapisala Sofia Goggia.

Kaj pa kraljica, kateri so njeni naslednji cilji? "Osvojiti svet," se je namuznila na tiskovni konferenci.