Od poletja 2020 je direktor Zavoda za šport Planica, pod katerega okrilje spada Nordijski center. Predtem je bil tri leta direktor Smučarske zveze Slovenije in je tako od začetka vodil priprave na premierno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju pod Poncami in Ciprnikom, ki so ga SZS-ju ob četrti kandidaturi zaupali na kongresu Fisa v Grčiji 17. maja 2018.

A v slovenski zavesti ni najprej funkcionar, temveč Frenk, ki je na nepozabni večer 10. februarja 1991 na veliki skakalnici s skokoma 115,5 m in 117,0 m postal prvi svetovni prvak iz Slovenije. Uradno še pod jugoslovansko zastavo, a v izteku se je slavilo s slovensko zastavo. To je kot prvi nosilec na olimpijskih igrah prinesel na stadion ZOI v Albertvillu 1992.

V času Planice 2023 je stalni obiskovalec nordijskega SP-ja in vnet navijač slovenskih športnikov v vseh treh disciplinah. Na prizorišču smo ga ujeli tik pred začetkom mešane ekipne tekme, ko se je uresničila njegova želja in je skakalna ekipa osvojila prvo medaljo za Slovenijo na domačem svetovnem prvenstvu.

Prvo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Sloveniji! Kako vi vidite ta dogodek skozi oči svetovnega prvaka in tudi športnega funkcionarja?

Moji občutki so res globoki in prijetni. Ponosen sem, da nam je uspelo narediti vse korake do tega trenutka, ko se svetovno prvenstvo odvija tu, v Planici. Mislim vse od ideje do zdaj. Saj poznate zgodbo: štirikrat smo kandidirali, šele četrtič smo bili uspešni. Zdaj je tukaj živ žav, tekmovanja se odvijajo. Enkratno! Vesel in ponosen na vse, ki jim uspeva, da zadeva teče, kot mora.

Za nami je prvi teden tekmovanj. Kako vi gledate na vse kritike glede obiska, visokih cen, nedostopnosti, praznih tribun?

Sam bi se ognil komentarju tega. Ni pravično oziroma prav, da kar koli ocenjujem, ker sam nimam nobene pristojnosti in nisem delal, sodeloval pri tem. Gre za zadevo, ki jo je precej težko predvideti, kakšen bo odziv javnosti. Vseeno sem prepoznal, da se je organizator, torej Smučarska zveza Slovenije, trudil in ponudil različne možnosti od paketov do dnevnih vstopnic in popoldanskih, popust za modro kartico, za mlade ... Kar nekaj načinov je bilo podanih. Seveda na koncu psihologija trga oziroma potrošnika je tisti, ki pove, koliko si zadel. Ni preprosta naloga postaviti ustrezno ceno.

Kakšna je vaša tekmovalna ocena slovenskih nastopov? V kar nekaj disciplinah so bili v prvih dneh doseženi najslabši izidi zime ali celo več sezon, in to ravno na domačem SP-ju?

Žal mi je športnic in športnikov, hudo mi je zanje, ker vem, da so trdo delali, veliko pričakovali. Ampak to je druga plat domačega prvenstva za tekmovalce: lahko te dvigne, lahko pa je tudi veliko breme. Vseeno se je prvi teden uspešno zaključil, kar jih bo sprostilo in bodo pokazali svojo pravo vrednost oziroma svoje prave sposobnosti.

Ali so morda slovenski navijači preveč identificirani s poleti v Planici in jih samo nordijsko svetovno prvenstvo ne privabi?
Moj pogled, moj občutek, če se osredotočimo na slovenske navijače. Za njih beseda Planica pomeni marčevski poleti. Njim svetovno prvenstvo in takšen format tekmovanja ni blizu, čeprav se žal ne zavedajo, da takšnega tekmovanja še nismo imeli in verjetno ga kar tako spet ne bomo imeli. Gre za tekmovanje, ne glede na to, koliko je obiska na samem prizorišču, res doseže tako veliko ljudi kot nobena nobena druga prireditev v Sloveniji.

Morda veste, kako odmevno je to prvenstvo? Imate kakšen podatek?
Ne, ne, podatkov absolutno nimam, ampak to ni odvisno od tega, v kateri državi se dogaja prvenstvo. Prek TV prenosov, ponovitev TV-prenosov, prek socialnih medijev, internetnih in tiskanih medijev bo doseglo zagotovo najmanj pol milijarde ljudi. Verjetno bližje milijardi kot polovici milijarde ljudi.

Drži, da ste kupili kar nekaj vstopnic zase in družino?
Sam (Zavod za šport RS Planica, op. a.) sem kupil za prvi teden 30 vstopnic in tudi za drugi teden 30 vstopnic. Kupil sem jih osebno za svojo družino in prijatelje. Ker se zavedam, da prav nobena vstopnica ni zastonj. Nekdo jo mora plačati in s tem, da plačamo vstopnico, ohranjamo trajnostno poslovanje, v tem primeru prvenstva. Nisem pričakoval, da bo nekdo drug kupil vstopnice za naše ali pa moje osebne potrebe.

Tujci, ki so v Planici, povečini poudarjajo, da so primarno prišli na tek na smučeh. Drži, da je tek kralj svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju?
To je copy/paste vsakega svetovnega prvenstva. Razmerje, kaj pridejo gledalci gledat, je enako, ne glede na to, kje se dogaja. Mi Slovenci dajemo prednost skokom in mislimo, da so skakalne tekme tiste, ki vlečejo, ampak tukaj je popolnoma enako razmerje, kot se je to dogajalo v Seefeldu, ko je bilo zadnjič, ko so bili gledalci prisotni brez omejitev. Kjer koli sem bil kot tekmovalec, kot obiskovalec ali kot funkcionar, je bilo enako. Vedno je na tekih večji žur. Vedno je tako bilo na nordijskem svetovnem prvenstvu.

Kot nekdanji skakalec, kako vidite kritike trenerja skakalk Zorana Zupančiča glede domnevno prenizkih sodniških ocen za Slovenke na ekipni tekmi?
Sam razumem Zorana Zupančiča ali pa trenerje in strokovni štab na splošno tako: takoj po tekmah ali v sezoni so osredotočeni in zaprti v svojem krogu, zato morda malo preveč pristransko gledajo. To pripisujem čustvenemu trenutku ob dogodkih na tekmi. Sam tega nisem opazil in mislim, da se morajo samo sprostiti, osredotočiti na sebe in bodo tudi sodniške ocene postale boljše.

Kaj pa posamična tekma skakalcev na srednji napravi? Ali je bila na meji regularnosti?

Velikokrat vidimo takšne tekme, ki potekajo v težkih razmerah in ne dobi vsak tekmovalec enakih možnosti, kar vpliva na izide. Razlika je to, da je to svetovno prvenstvo, tekma, in sicer samo ena, ki se zgodi na vsaki dve leti.

Kakšen nasvet za skakalke in skakalce?
Mogoče, da se sprostijo, ker znajo veliko. Če jim uspe, bo njim najbolj odleglo, veliko bolj kot nam.

Ob teh besedah se je začela nedeljska mešana ekipa in dobri dve uri kasneje je Slovenija osvojila prvo medaljo na domačem SP-ju. Skupno enajsto za skakalce, od tega šesto bronasto.