Nekdanji kolesar Jani Brajkovič že vrsto tej temi posoja svoj glas: "Na začetku pač misliš, da imaš vse pod kontrolo. Potem pa zelo hitro ugotoviš, da nimaš nič pod kontrolo. Da hrana nadzoruje tebe, ne ti hrane."

Dejan Lenart je priznan atletski trener, ki iz prve vrste opazuje mlade na poti k njihovim športnim uspehom: "Pogosto se ti športniki zaprejo vase, niso toliko komunikativni. Več čas delujejo malce skrivnostno, dejansko varujejo veliko skrivnost."

Krištof Knap, dr. med., predsednik sekcije za klinično športno prehrano, pojasni, kateri so najpogostejši znaki, da se mlada športnica spopada z motnjami hranjenja: "Najprej smo to težavo zaznali pri ženskah v sklopu t. i. ženske atletske triade (amenoreja, stresni zlom, (pre)nizek energijski vnos). Najbolj očiten znak, da imamo težave, je pojav amenoreje, odsotnost menstruacije. Pri moških je zato problem na začetku težje zaznati."

Judoistka Kaja Kajzer je vrhunske rezultate dosegla v kategoriji do 57 kilogramov, zdaj se je odločila, da bo nastopala v težji kategoriji, do 63 kilogramov: "Odločila sem se za višjo kategorijo, ker se mi zdi, da sem s tem, ko sem ves čas zbijala svojo telesno težo, delala škodo svojemu telesu. Vseeno si nekoč želim imeti družino."

Psihologinja in izr. prof. dr. Saša Cecić pa motnjam hranjenja poda najpogostejši skupni imenovalec. Zagon jim dajejo družbena omrežja.

Sorodna novica Primer napačne odločitve trenerjev: "Nisi si zaslužila večerje, ker si videti predebela."

Tvegane športne panoge

Motnje hranjenja so prisotne v preveč športih. Najbolj razširjene so v štirih skupinah. To so borilni športi (judo, rokoborba, boks, tekvondo), v katerih mora športnik doseči določeno telesno težo. Druga skupina so estetski športi (gimnastika, balet, umetnostno drsanje, umetnostno plavanje), tretjo sestavljajo vzdržljivostni športi (tek na dolge proge, kolesarstvo, smučarski tek, biatlon). Jani Brajkovič, ki se je celotno kariero bojeval z bulimijo, je zelo odkrit: "Treba se je vprašati, kakšno ceno plačamo za to. Sam zase vem, kaj bi bilo, če tega ne bi bilo v mojem življenju."

Zadnjo skupino tveganih športnih panog predstavljajo antigravitacijski športi, med katere spadajo smučarski skoki in športno plezanje. Nekdanji skakalec Bor Pavlovčič danes prizna: "Sam bi rekel, da to ni bil zdrav način življenja. Prevečkrat je prišlo do kampanjskega zbijanja kilogramov. Prišli so dnevi, ko dan, dva, tri praktično nisem zaužil nobene hrane. In potem je zmanjkalo energije."

Sorodna novica Garnbret: Nedohranjenost ni nekaj, na kar bi bili lahko ponosni, ali simbol uspeha

Ko na glas spregovorijo vzorniki

Velika vzornica mladim je dvakratna olimpijska prvakinja v športnem plezanju, Janja Garnbret. Ob stiku z mladimi, ki jo obožujejo, večkrat sliši tudi besede, ki ji povzročajo skrbi: "Velikokrat sem slišala, recimo, osem- ali pa devetletne punčke, ki so rekle, da če bi izgubile kilograme, bi bile enako dobre. To me je zelo prizadelo, zato sem se tudi odločila opozarjati na to temo."

Opozorila najuspešnejših športnikov in priznanja vse več športnikov, da se tudi sami spopadajo s tem, so dober zgled ... Zgledi pa vlečejo in tako omogočajo dobrodošle spremembe. Jani Brajkovič se spominja, kako je bilo, ko je sam prvič javno in odkrito spregovoril o svojih težavah: "Takrat, ko sem sam spregovoril o tem, sem imel v treh, štirih mesecih ogromno klicev in pogovorov s športniki, ki so imeli iste težave."

Psihologinja Saša Cecić pozdravlja vsa javna razkritja vrhunskih športnikov: "Vsak športnik, ki ima neko tako težavo, ki se je soočil z motnjam hranjenja, predstavlja izjemno dobro orodje. Mogoče sem se malo čudno izrazila, vendar javna razkritja so pomembna v tem kontekstu, da se o tej temi govori. Da motnje hranjenja ne ostanejo prikrite."

Sorodna novica Odprava motenj hranjenja še ne pomeni ozdravitve

Odprimo oči trenerjem

To je lažje reči kot uresničiti. Naša sogovornica želi s projektom Odprimo oči trenerjem na težavo opozoriti tiste, ki športnike dobro poznajo. Eden takih, ki je v svojih skupinah imel atletinje z motnjami hranjenja, je trener Dejan Lenart: "Gre za zelo pridne punce. Vse v njihovem življenju mora biti ''po regelcih''. Vsepovsod mora vse biti perfektno. Ti športniki so veliki perfekcionisti. Prav zato si ves čas malce razdeljen. Po eni strani je športnik lahko zelo talentiran, z njim boš doživljal neki uspeh, tak športnik predstavlja tudi preboj v trenerskem poklicu. A po drugi strani veš, da to ni prav, ni prav, če greš v neko kaznovanje. Tu je ključna strokovna pomoč in menim, da je te premalo. Težko je, da bi zdaj nekemu športniku neposredno povedal v obraz, da ne moreš delati z njim, ker ga nič ni skupaj, ker nič ne je. Sam zato velikokrat s svojimi športniki še vedno tečem, gremo skupaj in potem se z njimi poskušam tudi pogovoriti. Sam sestavljam treninge tako, da jih učim, da poslušajo telo. Da ni vse v štoparici in enako, po mojem, tudi ne v prehrani. Ni vse v gramih. Moje mnenje je, da športnik poskuša pojesti do neke sitosti in ne več. A če ti neka hrana ustreza, poskusi jo, pa boš potem videl. Če ne poskusiš, nikoli ne boš videl."

Sorodna novica Jan Tratnik spregovoril o začaranem krogu motenj hranjenja in celo stradanja

Naše telo je kot baterija na telefonu

Bodo pa očitne posledice. Ko telo nima dovolj energije, preprosto začne varčevati z njo. Zdravnik Krištof Knap pojasnjuje: "Telo nima dovolj energije za ohranjanje osnovnih fizioloških funkcij. To pomeni, da na koncu, ko odštejemo potrebe za trening ali pa tekmovanje, za obnovo tkiv oziroma za obstoj organizma ne ostane kaj dosti energije. Se pravi, začnejo trpeti čisto vsi organski sistemi, do varčevanja pride na celičnem nivoju, telo je prisiljeno v racionalizacijo vseh procesov. Kaj to pomeni za nekoga, ki še raste in se razvija in »gradi svoj celotni organski sistem« za njegovo celotno življenje – to si le lahko predstavljamo. Imamo torej potencialne resne posledice na dolgoročno zdravje na videz "super" zdravih ljudi (= tekmovalnih športnikov). Športnike sicer zanima predvsem vpliv na športno zmogljivost. Če telo zaradi nizke energijske razpoložljivosti začne varčevati z energijo, to pomembno vpliva na zmogljivost na srednji, dolgi rok. Če na slikovit način razložim, kaj pomeni t. i. varčevalni način delovanja. Predstavljajmo si svoj pametni telefon, od katerega smo danes zelo odvisni. Kaj naredimo, ko baterija pade pod 20 odstotkov in posveti indikator za nizko energijsko stanje baterije?

Sorodna novica Izvila se je iz primeža anoreksije in postala vrhunska kolesarka

Vklopimo način za varčevanje energije, zapiramo aplikacije v ozadju, zmanjšamo svetlost zaslona ... vse zato, da bi zdržali do večera, ko bomo prišli domov do polnilnika, ker telefon še potrebujemo za kakšen nujen klic itd. Podobno je tukaj. Telo začne funkcionirati v tem rezervnem načinu in varčuje na vseh stvareh. Ta energijska regulacija je zelo subtilna, ker je telo zelo inteligentno in začne varčevati na tistem, kar takrat ni najbolj nujno potrebno. Zaradi tega občasno športna zmogljivost nekaj časa ni neposredno prizadeta. Dober primer takojšnjega varčevanja je zdravje reproduktivnega sistema (ženske: amenoreja, moški: težave z erekcijo). Prizadeti so pravzaprav vsi organski sistemi, od zdravja kosti (zmanjšanje kostne mase, ki se lahko navzven pokaže kot stresni zlom), prebavil (prebavne težave, zmanjšana absorpcija hranil ...), osrednjega živčevja (duševno zdravje, motnje spanja), mišic, hormonske regulacije, hematološkega in ne nazadnje do imunskega sistema. Zelo velik vpliv nizkoenergijske razpoložljivosti je na imunski sistem. Ko ima prenizek energijski vnos (s prenizkim vnosom ogljikovih hidratov) za posledico direktno supresijo imunskega sistema. Zaradi varčevanja tudi pomembno upočasnimo svoj bazalni metabolizem. To pomeni, da za funkcioniranje potrebujemo manj hranil."

Sorodna novica Brajkovič: Bil bi neiskren, če bi predaval in skrival svoje težave

Priznati težavo ni znak šibkosti

Prehrana je ključna za vrhunsko zmogljivost. Tudi najboljši plačajo visoko ceno, če med napori pozabijo na vnos energije. Krištof Knap izpostavi napredek v kolesarstvu: "Na srečo v sodobnem vrhunskem kolesarstvu prostora za nizkoenergijski vnos ni več, ker preprosto nisi konkurenčen. So pa še drugi vzdržljivostni športi, kjer pa sodobna dognanja še niso naredila preboja. Tudi športi z manj vzdržljivostne komponente (npr. atletika) zaostajajo za zavedanjem, da moraš biti ustrezno prehranjen za svojo aktivnost in napredek."

Motnje hranjenja ne vplivajo le na telo, temveč tudi občutek lastne vrednosti, in za tem se skriva največja ovira: priznanje težave. Jani Brajkovič se spominja svojih takratnih občutkov: "V tistem trenutku je bila moja samovrednost zelo nizka. Občutil sem tudi sram in takrat si seveda ne upaš prositi za pomoč. Potem se je to vleklo 17 let."

Priznati težavo ni znak šibkosti, temveč prvi korak k rešitvi. Vsaka izrečena zgodba, vsako priznanje lahko komu drugemu odpre pot k spremembi. Pomembno je, da se o tem govori.