"Zagotovo gre za novo perspektivo, nov pogled, ki ga gledalec do takrat ni bil vajen. Vedno je zanimivo gledalcu ponuditi novo perspektivo. Ves čas se trudimo dodajati kaj novega," pojasnjuje režiser v Športnem programu Televizije Slovenija, Jaka Krivec.

Boštjan Ložar, tehnični producent Televizije Slovenija, se spominja začetnih težav: "Imeli smo težave s pretvarjanje signala, saj so brezpilotni letalniki komercialna stvar, ki je vstopila v naše televizijsko okolje, ob naše kamere. Zdaj so se tehnološke rešitve že izboljšale, imamo boljše konverterje. A še vedno se ukvarjamo s kolometrijo, se pravi z nastavitvami barv, prilagojenih kameram, ki jih uporabljamo na smučiščih."

Brezpilotni letalnik spremlja alpskega smučarja na progi ob zapletenih zavojih ali zanimivi postavitvi. Letalniki FPV so hitrejši in okretnejši, v naših prenosih uporabljamo tako imenovane panoramske. "Vemo, da je domača tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju v Podkorenu. Če smo gledali prenos brez drona, smo videli samo Podkoren, ne pa Kranjske Gore, čeprav tekmovanje nosi njeno ime. Z dronom smo nekako povezali progo v Podkorenu s Kranjsko Goro, ki jo lahko vidimo, če delamo široke panoramske posnetke," dodaja Jaka Krivec.

Kam leti tehnologija

Janez Kolman je upravljavec brezpilotnega letalnika: "Statične kamere so pri miru, dron pa lahko premikaš in si lahko na različnih krajih v relativno hitrem času. Veslaško evropsko prvenstvo na Bledu smo snemali z dvema dronoma. Tudi na Pokljuki bomo imeli dva, navadno pa se da pokriti z enim."

Zmožnosti brezpilotnih letalnikov navdušujejo Dušana Hrena. Legendarni režiser Televizije Slovenija je v športnih prenosih prvi uporabljal počasne posnetke, danes izpiljeno popestritev, ki zajame položaj iz številnih zornih kotov: "V tistih časih si seveda sploh nismo mogli predstavljati, da bomo nekoč delali takšne posnetke. Kako je sploh mogoče, da dron leti ob smukaču s takšno hitrostjo, zraven pa vidimo še koga drugega. Sprašujem se, kako je mogoče, da to peljejo, da se ne zaletijo."

Brezpilotnih letalnikov res ne more upravljati vsakdo. Pri Javni agenciji za civilno letalstvo RS je treba opraviti ustrezen izpit. Janez Kolman je operater posebne kategorije: "Zadostiti pa moramo tudi pravilom Mednarodne smučarske zveze, ki na progo ne bo pustila nikogar brez izkušenj. Ko si enkrat v živo, si v živo. Takrat ne smeš zafrkniti, dron moraš počasi obračati, vsi gibi so počasni, kadar delamo panoramske posnetke. Kadar pa letiš za tekmovalcem, pač letiš za njim. Moraš mu slediti, to je to. Veliko je vaje."

Letalnik skoraj padel na Marcela Hirscherja

Nekaj časa je bila uporaba brezpilotnih letalnikov v prenosih prepovedana. Razlog za to je bila nezgoda leta 2015, ko je letalnik na slalomu v Madonni di Campiglio skorajda zgrmel na Marcela Hirscherja. Janez Kolman pojasnjuje, da je bila takrat tehnologija še zelo zastarela: "Dron je bil takrat težak, baterija slaba. Danes se snema z droni, težkimi do enega kilograma."

Režiser Jaka Krivec dodaja: "Tudi politika samega letenja in prevzemanje odgovornosti se je pri Mednarodni smučarski zvezi, lastniku pravic, malo spremenila. Vse skupaj je veliko strožje, a hkrati vsako leto tudi bolj odprto. Še najbolj zadržani so pri alpskem smučanju."

Tina Šemrov, producentka Športnega programa Televizije Slovenija, pojasnjuje pogodbene vezi: "Pogodbo podpišemo mi kot domači proizvajalec televizijskega signala, Mednarodna smučarska zveza, Smučarska zveza Slovenije in seveda organizator tekmovanja."

Varnostni protokoli

Varnostni protokoli za uporabo dronov v prenosih so tudi v naši državi točno določeni. Robert Sušanj je koordinator zračnega prometa: "V letalskovarnostni študiji najprej ocenimo vsa tveganja iz zraka, ki lahko spremljajo tako veliko prireditev, in na podlagi teh tveganj opredelimo ukrepe. V zraku imamo več zrakoplovov. To je brezpilotni zrakoplov za televizijske potrebe ter reševalni helikopter policije in vojske, vsa ta plovila pa morajo biti med sabo dobro koordinirana."

Območje letenja je točno določeno, vsako plovilo ima svoje. Za druga je ta del zračnega prostora v dodeljenem času popolnoma zaprt. Če bi kdo nenapovedano uporabljal dodatni brezpilotni letalnik, bi se znašel v prekršku, pojasnjuje Robert Sušanj: "Uporaba dronov na športnih prireditvah je vedno pogostejša. Ne samo zato, ker bi ga kdo rad spustil v zrak in si ogledal okolico, ampak bi marsikdo rad spremljal svoje tekmovalce. Droni niso več tako stroškovno zahtevna stvar, so pa lahko zelo zelo nevarni."

Producentka Tina Šemrov poudarja, da je predhodno pripravljen tudi protokol, če bi nastale težave: "Seveda je pripravljen tudi protokol, če bi dron padel na progo, kako ga umakniti, kako takrat ravnati, da tekma lahko nemoteno poteka naprej."

Zaradi varnosti na športnih prireditvah brezpilotni letalniki nikoli ne letijo nad ljudmi. So pa s športnimi prenosi tako ali drugače prileteli pred vsakega televizijskega gledalca.